Tukaj je ta zgodba dveh gejev, ki sta spolno zlorabljala svojega posvojenčka: http://www.publishwall.si/solzemlje/post/115246/homoseksualna-partnerja-spolno-zlorabljala-svojega-posvojenca

VinKos, na nek način škodimo vsem "svoje vrste", ugledu "te vrste", če delamo slabo. Prizadene me natolcevanje na račun kogarkoli ... dejstvo je, da je Cerkev v tako slabi luči zaradi mnogih grehov vernikov ... Razna opažanja so pač na podlagi najbolj vidnih članov v tisti skupini ... Poleg tega tudi opazovalci najdejo kaj, kar je slabo, lahko je tudi samo podtaknjeno, resnice pa marsikdo sploh ne preverja ... Bi bilo res lepo, ko bi človek gledal obzirno vsaj (na) svoje bližnje ...

Lara, blizu mi je tvoje mnenje. Na nek način mi je blizu tista starodavnost, ki je menda še v kakšnih afriških vaseh - otroka vzgaja vsa vas. Ampak to pomeni, da otroke verjetno pustijo precej svobodne ali pa da imajo ljudje zelo tradicionalen način vzgoje - in je od malega jasno, kaj podpirajo in česa ne. V našem okolju se mnogi zelo posvečamo vzgoji. Jaz sem mislila pred 30 leti, da bom znala dobro vzgojiti ... no, tudi pogled an vzgojo se mi ej spremenil. Ampak če gledamo ljudi, ki zavestno in premišljeno vzgajajo (vzgajamo) otroke, vidimo, kako smo različni, kako različno na marsikaj gledamo. Jaz kakšne (prijeme) občudujem. Ob kakšnih sem zgrožena. No, pa smo tam: kdo bo vzgajal starše? Komu bomo zaupali? Kdo je merilo, da je nekaj prav in da nekaj ni prav? Mene je groza kakšnih ljudi, da bi vzgajali otroke in da bi vzgajali starše. In ob spominih na vzgojitelje (naši otroci jih niso imeli veliko, ker večina ni bila veliko v vrtcu, večina samo po eno leto ali manj) in na učitelje si ne želim, da bi vsi ti učili nas vzgajati. Nekateri pa! Ampak kdo je tisti, ki je merodajen, da lahko reče: Ta je sposoben! Kdo? No, jaz sem kritična vsepovsod, tudi v cerkvi.

Ness, ne spoznam se prav dosti na to ... mislim pa, da rečemo pedofilija tudi, ko gre za zlorabo mladoletne osebe, četudi je spolno že zrela ... oh, pa res, so razni mejniki, neka meja je 16 let ... ampak tedaj otrok ni več otrok ... Pa tudi če je meja 14, otrok ni več otrok. Tako da otrok je morda tja do 12. leta, a ne? No, mimogrede, natanko niti ne poznam. Misel ob tem, ko sem enkrat posredovala neko prijavo - ko je oče posilil hčerko, pa ta morda ni bila več "otrok", zame pa je bila ta zloraba pedofilija ... :(

Leon, ampak kdaj je duhovnik v službi? Tedaj ko ima mašo ali ko ima verouk? Ali ko gre k bolniku in ko ima uradne ure? Aja, pa ko ima pogreb ali pa poroko? To so pač tipične duhovniške stvari. A ne? Torej če nekoga spolno zlorabi, ga gotovo ne, skoraj gotovo ne med nobenim od teh opravil. Potem ga zlorabi izven službe - tedaj, ko ni v službi. Potem bi morali tudi zanj v novicah objaviti samo: moški zlorabil otroka ... In ne "duhovnik" ... ... Sama sicer nerada kažem s prstom na kogarkoli - to se vidi v mojem življenju - redko to naredim ... Sem ti hvaležna, ker si me opozoril - Želim ti lep dan!

Popolnosti med starši ne boste našli ne na eni, ne na drugi strani. Mladostniki doživljajo množične tegobe v različnih okoljih. Le-te so vezane tako na njihov duševen razvoj kot na zrelost okolja, ki jih obdaja. Nihče ne trdi, da se imajo ali bi se imeli ti mladostniki drugače od ostalih mladostnikov, da bi imeli več ali manj težav. To je vedno odvisno od okolja in mladostnika samega. Sami ne razpolagamo s čudovitim okoljem, saj otroke še danes stigmatiziramo kot pankrte in ne upam niti pomisliti, kaj se dogaja z umetno oplojenimi otroci. Sorči, ampak tole je nekaj, česar bi se morala družba zavedati. Mene so velik del osnovne šole maltratirali in zafrkavali zgolj zato, ker nisem bila čistokrvna slovenka in nisem izpolnila pričakovanj sošolcev, ko sem v stari trenerki stopila v razred kot nova učenka iz Italije. Ja pa halo???!!! Kaj nas ni sram, da še danes živimo in doživljamo take stigme? Da jih starši predajajo otrokom, kot bi same sebe preko njih klonirali? Pa kaj je res to tako režko doumeti? In ali je to dejstvo, da 100% zagotovila za nemoten otrokov razvoj niti v enospolnih družinah ni (glede na stigmatirajoče okolje ga je lahko v resnici le manj, v kolikor česa z našim okoljem ne bomo naredili), da jim zato kratiš pravico do ustvarjanja zakonske zveze in morebitne družine? Če smo že ravno pri tem bi se sama zavzemala za šolo starševstva, še preden se kdorkoli za otroka odloči.... Prepovedala bi vzgajanje otrok vsem, ki so ploni predsodkov, ki ne znajo biti do sočloveka uvidevni in dostojni... Pa kaj, ko še vedno ostane toliko neznanih faktorjev? V bistvu se mi zdi brezveze še karkoli filozofirati, ker če človek teh vpogledov nima, potem nimam kaj... Je pa že tako, da bi morala otroke vzgajati cela vas.

Homoseksualce lahko enačimo zgolj s pederastijo - pederast: oseba, moškega spola seveda, ki jo privlačijo mladi fanje, ki pa so že v puberteti. Pedofili so orientirani izključno na otroke pred nastopom pubertete. Je pa zanimivo, da ni izraza za moškega, ki ga privlačijo mlada dekleta, to je očitno normalno in je seveda frajer, če kakšno položi. Čisto offtopic komentar, me je pač prešinlo. :)

Ana, opravičilo ni potrebno. Tudi sam kdaj "zgrešim" kak komentar. ;-) Imam kritiko na tvoj zadnji zapis ... Poklic ni vrsta nagnjenja. Je zgolj poklic. Zato ju seveda ne gre omenjati v istem stavku (kot si to storila ti), ko skušamo razložiti ne/upravičenost omenjanja poklica oz. spolne usmerjenosti pri medijsko izpostavljeni novici o pedofilstvu. Človek je dober ali pa ni ... in če izrabi svoje delovno mesto za zločin, potem je prav, da je to omenjeno v novici. Vrsta spolne usmerjenosti (hetero ali homo) pa seveda ni sam po sebi tisti dejavnik, ki žene v tovrstni zločin. Če bi bil, potem bi imeli statistično značilen vzorec pedofilije, ki bi kazal le na heteroseksualne ali le na homoseksualne storilce. Gre seveda za spolno delinkvenco, ki je lahko posledica mnogoterih psihičnih ali duševnih "motenj" storilca, nikakor pa ne njegove spolne usmerjenosti.

Leon, včasih kakšnega komentarja ne opazim, oprosti. Jaz mislim, da je človek scelega in da je duhovnik dober vedno ali pa ni ... in prav tako ljudje v drugih poklicih in vseh vrstah nagnjenj. Duhovnik VEDNO odgovarja za svoja dejanja ... in vsak drug tudi.

Ana, sprašuješ: "A je duhovnik kdaj neduhovnik? Ali je homoseksualec kdaj nehomoseksualec? Ali niso to stvari, ki so del nas?" Ponovno: Duhovnik, ki zlorablja otroke, počne to "na delovnem mestu", torej je prav, če ob novici omenimo, da gre za duhovnika. Heteroseksualna ali homoseksualna oseba pa seveda ni "v službi heteroseksualnosti ali homoseksualnosti", ko zlorablja otroka. Zato omenjanje njegove spolne usmerjenosti ob novici pomeni manipulacijo z namenom očrnitve določene družbene skupine (vemo katere). Elegantno bi se dalo v tem primeru, ki ga omenjaš, napisati, da sta STARŠA, ki sta posvojila otroka, zlorabljala tega otroka. Torej nikakor ne "homoseksualni par", ali "dva moška", ali kaj tretjega. Starša!

Leon, najlepša hvala za tvoje razmišljanje. Sem pa še kar z mislimi pri tistem naslovu, jasno je, da za to, ker mi ni bil všeč, hkrati sem pa želela napisati vsebinski naslov. Če bi pisalo "dva moška", bi bilo manj jasno. Če bi pisalo "dva odrasla", bi bilo še manj jasno. Če bi pisalo "posvojitelja" ... Bi bilo jasno? No, če bi se držali tvojih nasvetov, bi bilo mnogo manj opravljanja! Sicer si tudi jaz ne želim "škandaloznega" pisanja, želim si pisanja resnice! Včasih napišem bolj oster naslov, ker želim opozoriti na pomembne stvari, toda ne bi hotela delati krivice. Če nekdo pove, da je pedofil nek duhovnik, učitelj, vzgojitelj ..., potem nam je jasno, da moramo biti vedno na preži ... nikoli ni vsevprek za zaupati. V vsakem poklicu, v vsaki zaposlenosti so lahko ljudje, ki zlorabljajo. Včasih zaupamo, da npr. bo ja vse v redu pri verouku ali pa v katoliški šoli, vendar tudi to ni pravilo. Kar pomeni, da bodimo vedno previdni, vedno pozorni. Seveda ne toliko, da svojih otrok ne bi vendar zaupali v vrtce, šole, krožke, razne dejavnosti. Pa vendar. Glej, če jaz ne bi vedela, da je pedofilija tudi v duhovniških vrstah, bi mogoče ob sumu, da kaj ni v redu, sploh en pomislila v pravo smer. Kajti so določeni poklici, kjer sem jaz dolga leta, desetletja resnično smao zaupala. Tako tudi, če nekdo reče, da dva geja zlorabljata otroka, dodatno da misliti, da je potrebno biti pozoren, previden ... Vedno. Še to, a je duhovnik kdaj neduhovnik? Ali je homoseksualec kdaj nehomoseksualec? Ali niso to stvari, ki so del nas? Jaz recimo imam tudi verouk in sem mnenja, da sem stalno katehistinja, tako kot sem tudi mama stalno in žena tudi. Tudi hospicarka sem stalno. To so stvari, ki jih nosim v sebi. To živim. Človek ej scelega. Se ti ne zdi, da je tako?

Ana, kot alternativo manipulaciji nisem predlagal zamolčanje. Upam, da je to jasno. O krivicah je vedno treba javno govoriti in iskati pravico. Vedno. Kar se tiče tvojega vprašanja o načinu novinarskega pisanja o teh temah, menim sledeče: Vsak primer je drugačen in specifičen, zato je vsakič potrebno pogledati od kod izhaja tisto specifično kriminalno dejanje. V primeru zlorabe otroka le-to ne izhaja iz spolne usmerjenosti - otroka nista zlorabljala zato ker sta geja, nič manj kot zato če bi bila heteroseksualna, ali ker sta bodisi belca, ali temnopolta, ali Američana, ali Evropejca, ali mlada ali stara. Zato omenjanje spolne usmerjenosti ob novici ni upravičeno - še posebno zato, ker gre za zatirano družbeno skupino in s tem zbuja občutek, da je šlo za poskus očrnitve homoseksualnosti. V primeru zlorabe otroka s strani duhovnika je smiselno omenjati, da je šlo za duhovnika IZKLJUČNO takrat, ko je ta človek zlorabljal otroka kot duhovnik, torej v imenu tega, da je duhovnik, oziroma če je svojo "duhovščino" izrabil za to, da je ustvaril okoliščine v katerih je lahko zlorabljal otroka.

Hvala, Leon, še vedno sem tukaj. Ampak šlo je za zadevo, ki se je res zgodila. Šlo je torej za resnico. Kako bi torej povedala isto resnico - po tvoje -, da bi ne bila manipulativna? Ali pa naj ne bi pisali o primeru? Veš, jaz si želim, da resnica vedno prihaja na dan ... zato, da nam bo jasno, pri čem smo, pa tudi zato, da se nihče ne bi zanašal na to, da itak nihče ne bo z/vedel, kaj on dela ... Zakaj recimo je toliko pedofilije? Ker v določenih primerih ostanejo zadeve skrite ali pa jih skrijejo ... Naj pridejo stvari vedno na dan. Pa res, če pomislim na Makarovičevo, kakšno trdo in res sovražno izjavo je izustila ... kaj ni grozna? Res je pa, da njene izjave, pa naj so še tako sovražne, razni ljudje štejejo za visoko umetnost ....

Ana, praviš, da razmišljaš, "kako napisati resnico, ne da smo pri tem ekstremni, nečloveški, fanatiki?" Zasledovanje resnice in zagovarjanje pravice NIKOLI ne more biti ekstrem, nečloveško ali fanatično. Ekstrem, nečloveško ali fanatično je kvečjemu zlorabiti zgodbo z namenom očrniti resnico in pravico.

Leon, včeraj sem prebrala tvoj komentar, a ne utegnila odgovoriti, sem pa razmišljala o njem! Tudi jaz nimam prijetnega občutka, kadar je nekaj v stilu opravljanja, kazanja na drugega, izpostavljanja nekoga kot osebo. Tako da sem potem še ponoči kar razmišljala - kot že večkrat ob kakšnih "orehih". Kolikor sem opazila tvoje pisanje, je strpno in ne napadalno. Tudi moje pisanje želi biti tako. Razmišljam, kako napisati resnico, ne da smo pri tem ekstremni, nečloveški, fanatiki? Ko nekdo obtoži duhovnika, da je pedofil, ni nobene blage oblike pisanja. Vse je javno in s poudarkom, da je duhovnik in dela to in to. Tako piše tudi v neraziskanih primerih. Tako piše tudi, ko sploh ni nič dokazano - kot je bilo menda pri določenem našem duhovniku - T. K. Meni se zdi, da mora resnica na dan. Mora!! Ni prav, kadar piše o stvareh, ki niso raziskane .... kot ni prav, če piše o politikih vse mogoče, tudi marsikaj, kar ni res ali pa verjetno ni res (kaj vse piše o J.J.) .... Če je duhovnik pedofil, eni ljudje zakrivajo in ga imajo za nedolžnega, revčka, medtem ko drugi poudarjajo to, da je duhovnik in da je vsa RKC gnila. Jaz tak način odklanjam. Mislim, da je zadeve nujno raziskati in da vse, kar se dogaja, mora priti na dan - kajti resnica osvobaja, kot je rekel tudi Jezus - zato mislim, da je nujno govoriti o vsem tem. Kako bi lahko zapisali resnico o dveh moških, ki sta posvojila otroka in ga zdaj zlorabljata? Dva moška? Starša? Dve osebi? Oseba 1 in oseba 2? Kaj ni najbolj enostavno, najbolj jasno, najbolj na kratko - tako, kakor je pisalo? Res je, da tak način lahko vrže senco na vse homoseksualce, prav tako kot so po mnenju nekaterih vsi duhovniki pedofili in vsi kristjani nekaj groznega. Hkrati pa opozarja, kako je nujno biti pozorni na vse okoliščine, v kakršne prihajajo otroci ... Potrebno JE opozarjati ... ne pometati pod preprogo, na žalost se marsikaj samo pomete, skrije - potrebno je govoriti resnico - zato, da bomo vedeli več, spoznali več, čutiti več in to na pravi način. (Kakšen vidi zadeve zelo pristransko - in to je zelo jasno, sicer bi ne mogli imeti tako različnih mnenj o istih zadevah ... kdo torej nima "čistega" pogleda, zakaj? Človek naj bi ČUTIL, si dovolil čutiti, vendar iskal svozi svoja čutenja, kaj pravzaprav kaj pomeni. Ker je tekom svoje zgodovine človek lahko dobil mnogo ran, včasih ne ve, da nekaj čuti zaradi rane in ne zaradi neke zadeve same ... fantomska bolečina ...)

Ana, tvoja zadnja objava o zgodbi dveh gejev, ki sta spolno zlorabljala posvojenčka, je šolski primer manipulacije, ki ima en sam namen: prikazati homoseksualnost kot psihično neuravnovešeno stanje. Ali kdaj najdemo kje članek z naslovom "Heteroseksualni par spolno zlorabljal svojega posvojenčka"?? Nikoli. Tovrstnih novic nikoli ne opazimo s pridevnikom za kakšne vrste par je šlo, razen, ko je govora o istospolnih. Homoseksualnost ali heteroseksualnost nista vzrok za to, da nekdo zlorablja. Zato ni to nič drugega, kot navadna propaganda zagovornikov diskriminacije.

Danijel, delčki tvojih misli se me zelo dotaknejo. To, da je človek lahko srečen tudi v "veliko manj" ... ker sem res tudi jaz gotova, da so srečni lahko ljudje z Downovim sindromom ipd. Pa vendar - nikogar ne bi namerno dajala v slabše pogoje, kar nekateri gotovo so. In tale "dokler je otrok srečen" ... Kdo bo pa ugotavljal potem, ali so vse homoseksualne družine res srečne? Potem ko bodo že v njih posvojenih otroci? No, v novicah sem že videla primere grobo zlorabljanih posvojenih otrok, tudi sama sem dala na svoj blog nek tak primer. Posvojen otrok, ki sta ga geja dobila z nadomestnim materinstvom, je bil spolno zlorabljan že pri 20 mesecih .... Kdo sodi? Sodba je tudi to, da "vi" sodite nam ... Jaz mislim, da naj bi se skušali ljudje približati naravi ... in to je to .... To nas gotovo more najbolj izpolniti ... Naravnemu - Božjemu.

ta dokler je otrok srečen, se nanaša predvsem na izkušnje iz "tradicionalnih" družin, ki ustrezajo vsem "dogmatskim" načelom, pa vendar iz njih izhajajo globoko prizadeti, zlorabljeni otroci. a to kdo preverja? a se za te otroke/ženske kdo potegne preden je že prepozno, a so oni prihranjeni zla samo zato, ker izhajajo iz tradicionalne oblike družine? opica in žirafa, ja. in kaj zato, če otrok po par letih ni znal več komunicirati z ljudmi? a je bil kaj manj srečen, izpolnjen? a mu je (v njegovem, lastnem svetu) kaj manjkalo? a je bil žrtev nemočna? in kdo smo mi (jaz, ti) da sodimo? od kje nam pravica soditi kaj je boljše/slabše za nekoga? a ne sodi samo bog in človek naj ne bi posegal v božje? in če je vse na tem svetu božje, a niso božji tudi homoseksualci? ne razumem. in a ni božji odposlanik na zemlji, papež razjasnil svoje, torej božje poglede na zadevo? proti, bodite rajši proti družinskemu nasilju, pa zlorabam otrok, ne pa da izgubljamo energijo in čas na davno preživete očitno škodljive ideologije. spoštovanje

Anka, tako je, otrok ni poskusni zajček in ima vso pravico, da ni predmet nikakršne kupčije ... <3

Otrok ni poskusni zajček.....resnično....a prevečkrat zlorabljeno....

Še to želim reči: tolikokrat kdo reče, da je vse ok, "dokler je otrok srečen." Tale "dokler". Kako bo pa kdo vedel? Bo kdo preverjal? Kdo bo merodajen, da prav vidi? Meni se zdi, da ni dobro trgati vezi, ko že so ... Otrok ni poskusni zajček ...

Dajana, nihče mi ni nič naročil - če morda misliš to ... Sicer pa želim širiti miselnost ... želim si, da bi ljudje več videli ... ne manj. Videla sem večkrat, kako ene stvari potegnejo za seboj druge stvari. (Ponudiš prst, pa ti zagrabijo roko.) Vem, da se "teorija spola" vpeljuje v naše šole. Tes tvari so tesno povezane ... mislim pa, da so mnogi homoseksualci ob tem popolnoma nedolžni in nimajo nič s tem ... Tako mi je učinkovala tudi ta ženska včeraj v Epilogu.

Ana, kako grozno je, ko pišeš zaradi propagande. :(

Danijel, veš, kolikokrat sem postala ob teh besedah, da se "goni", prav zabolele so me ... In tudi jaz sem pomislila, da ti moški tukaj nič ne govorijo o otrocih, o ljubezni do otrok itd. Vem, vse premalo vem o vsem skupaj, mnogih stvari ne vem. Imela sem prijatelja geja, bila sva precej povezana. Ni več živ. In ko razmišljam o referendumu in družinskem zakonu, nehote mnogokrat pomislim nanj ... Kako bi on čutil? Kaj bi razmišljal zraven? Ne vem. Zdi se mi, da se mora v življenju vsak od nas marsičemu odpovedati. Tudi jaz, ki sicer sem mama (kar mi neizmerno veliko pomeni!). Marsičesa nimam, kar bi si želela ali pa mi je kdaj veliko pomenilo. Tako je, da v življenju gremo po eni poti in marsičesa nimamo. Gre za to, kako sprejemamo tisto, kar je na naši poti ... Poročiti se - zdaj se eni hecajo, da se v teh časih nihče noče poročiti, razen duhovnikov in homoseksualcev. V resnici včasih ljudje hrepenijo po stvareh (in ljudeh), ki so jim nedosegljive/i, če pa bi jim bilo dosegljivo, pa bi jih tisto mogoče sploh ne vznemirjalo ... Opica in žirafa - posvojiteljici ... Znani so primeri, ko so človeški otroci zrasli ob živalih in brez človeške družbe. Amala in Kamala recimo. Brala sem več podobnih zgodb. Tudi o eni punci, ki je bila zadnja na nekem otoku in je živela morda že 10 let sama, preden so jo našli in odpeljali od tam ... ni znala več komunicirati z ljudmi. Prav tako Amala in Kamala nista znali po človeško govoriti, se obnašati ... Recimo, da otroci potrebujejo kar najboljše okolje, in tudi čim bolj raznoliko :)

Anka! Veš, koliko razmišljam o vsem tem! ker bi rada, da bi bilo resnično dobro, resnično najbolje za vse ... So meje, jih ni? Prva naj bi bila ljubezen. Ampak obe veva, kajne, kako pogosto ljubezen ni ljubezen ... Kako pogosto se vrine vanjo kaj drugega ... ljubezen do sebe je dobra, ko ej v ravnovesju z vsemi ljubeznimi ... Kdaj nekaj ni ljubezen, pač pa sebičnost? Po moje bomo vedno na preizkušnji, vse življenje. Življenje je nekaj živega ... je valovanje ... je gor in dol ... In če ne bomo večni iskalci ljubezni in večni iskalci resnice, lahko zabluzimo ... Mariskakšen starš je sam speljal dobro vzgojo svojega otroka, svojih otrok ... tako oče kot tudi mama. Gotovo je za mame zelo težko, če so same, ko otroci odraščajo ... za otroke je pa mogoče najtežje, ko so otroci majhni. Pomembno je, da je oče zraven ob odraščajočih otrocih - no, tako pravijo, tako berem, tako spoznavam ... ampak tudi marsikakšen oče v družini je "živi mrlič" s stališča očetovstva. Žal ... Anka, tebi je bilo veliko naloženo ... in kolikor jaz tebe poznam, si krasno speljala ... bolj en bi mogla, se mi zdi! Objem <3

takšni, ki se gonijo, ne glede na spol, nimajo baš neke želje po otrocih. tukaj vsaj ne prihaja do tako zelo razširjenih neželenih nosečnosti in še huje neželenih otrok. že pred časom sem nekje zapisal, da mi je čisto vseeno, tudi če otroka vzgajata opica in žirafa, dokler je ta otrok srečen in dobi vse kar potrebuje. še vedno mislim enako.

Draga Ana, včeraj sem poslušala oddajo Epilog. Žalostno, da so poslali človeka z govorno napako, ki se je zapletal v besedah in na drugi strani imel povsem umirjeno zagovornico novega zakona, ki je povedala, da njej oče ni nič koristil, saj je bil pijanec..... Res je, oče in mati sta potrebna, a ni dovolj, da sta le na papirju, potrebno je, da sta to s srcem......Sploh ne vem več, kaj naj si mislim, kaj naj govorim ob vsej tej poplavi informacij, ki več ali manj resnične ali pa popačene dnevno preplavljajo svet.....Veš Ana, tudi mene in moja otroka zelo boli, ko govorijo nekateri, da mati sama ne zna vzgojiti normalnih otrok, saj sem ju vzgajala večina jaz, ker jima je bil oče odvzet s smrtjo, ne po njegovi, ne po naši volji! Ob tem smo vsi trije prizadeti, jaz kot mati, ki sem živela le za svoja otroka in ona dva, ker sta imela le mene....