Še tole iz knjige Živa zažgana: "Ne vem, kaj se je zgodilo z dojenčicami, potem ko jih je mama zadušila. So jih kje pokopali? So jih dali psom? ... Mama se je oblekla v črno, oče tudi. Vsako rojstvo hčerke je bilo kakor pogreb. Zmeraj je mati kriva, če rodi samo hčerke. Tako je mislil oče in vsi v vasi. Če je moral v naši vasi moški izbirati med hčerko in kravo, je izbral kravo. Oče je kar naprej ponavljal, kako nismo za nobeno rabo: "Krava daje mleko in teleta. Kaj naredimo z mlekom in teleti? Prodamo jih. Dobimo denar, se pravi, da je krava koristna. Kaj pa hčerka? Ima družina kakšno korist od nje? Nobene. /.../ Krava ali ovca je boljša od hčerke." Prepričal nas je. Sploh pa je precej lepše ravnal s kravami, ovcami, kozami. Krav in ovac ni nikoli tepel!" /.../ Če je dekle čarmuta ("kurba"), jo mirno ubijejo in s tem rešijo čast družine. In tako ohranijo svoj položaj v vasi. Sicer bi ne mogli več enako živeti kot prej, sosedje bi jih izločili. Ubije jo domači moški in temu rečejo zločin iz časti, jarimat al šaraf - in zanje zločin iz časti ni zločin ... Tako ubijejo kakšno dekle celo brez dokazov, da je res "grešila". Lahko samo zato, ker ni hodila dovolj ponižno skozi vas in ni imela pogleda uprtega v tla ali ni bila v družbi matere, starejše sestre, tete. http://www.publishwall.si/solzemlje/post/97937/ziva-zazgana

Ness, po mojem mnenju je v tvojem komentarju veliko modrosti! Enkrat mi je rekla blogerska prijateljica, ki živi v Angliji, da se je pogovarjala s tam živečimi Indijci - oni so se čudili, kako se poročamo Evropejci - hočemo s eporočiti iz ljubezni!! Njim se zdi normalno, da jim ženo ali moža izberejostarši! Starši vendar vedo, za kaj gre! Oni vedo, kakšen naj bo mož, kakšna naj bo žena! Oni so stvarni, razumni! Samo zaljubljenost je pač veliko premalo, da bi bil zakon trden! Poleg tega starši poznajo družino ... in mnogokrat so otroci podobni staršem ... če so starši v redu, bo verjetno tudi njihov otrok tak! Njihov odrasel otrok. "Jabolko ne pade daleč od drevesa," pravi pregovor. Razen včasih ;) Noben zakon ne more uspeti, če oba ne znata sklepat kompromisov, biti pozorna drug do drugega, pa tudi odpuščati drug drugemu ... in to oba!

Po drugi strani pa spet, če pomislim, kaj pa nam je prinesla svoboda na tem področju? Poročamo se po lastni izbiri, iz ljubezni kao, poglej, koliko se jih loči, razide, tudi če niso poročeni, kaj vse si počnemo pravzaprav v vsej tej opevani svobodi. Saj, poroka je pravzaprav neke vrste poslovna pogodba, kjer se dve osebi zavežeta v izpolnjevanje te pogodbe. In mogoče dva, ki imata že od rojstvo določeno to pogodbo, čisto dobro funkcionirata, če to vzameta za dejstvo, se oba trudita doprinesti k nekemu zadovoljivemu skupnemu življenju. Za razliko od nas, ki se bolj malo trudimo, ne znamo sklepat kompromisov in vzet stvari, kot so. Samo razmišljam :) Seveda iz tega razmišljanja izključujem poročanje res mladih deklic z veliko starejšimi, v uvidu imam zgolj recimo temu primerno stare, z majhno starostno razliko.

Ness, šele ko sem že objavila svoj zapis, sem potem v odgovoru Anki, na komentar 6., razmišljala o takih mladih nevestah, ki sem jih tudi jaz poznala. Je pa šlo za pomembno razliko: tukaj so bili večinoma sploh zelo mladi pari, oba, tudi mož je bil mlad ali pač le malo starejši od neveste, nekaj let morda. Pri tej tematiki v zapisu pa gre v glavnem za zelo mlade deklice, celo za otroke, v zvezi s pogosto precej starejšim moškim. Sicer pa so bile razne dogovorjene poroke že v starih časih, ja, v "aristokratkih" krogih. Pravzaprav je nadvse pomembno to, da ne gre za prisilne zveze. Otrok se pa res težko odloča o tako pomembni zadevi, kot je zveza za vse življenje.

k 12tki - to nima zveze s pedofilijo, če gre npr. za punce pri 16.letih, ki želijo ostati skupaj s svojim možem, četudi je on star mogoče 30 let. Kot nisme za splav, pač pa izhajam iz tega, kar že je - torej otrok že je, tako tudi nisem za nasilno trganje vezi, ki so že. Oja, sem pa zato, da se v bodoče dela proti takim zvezam (se ne dovoli, da se ustvarijo) oz. tudi, da smejo iti narazen vsi taki že obstoječi pari z zelo mlado ženo, ki niso skupaj v ljubezni.

Moja teta je zanosila pri 15ih, se poročila pri 16ih, sta morala podpisati, moja mami se je poročila pri 18ih, noseča itd. Se mi zdi da včasih so pač aristokracijo poročali zaradi 'poslovnih' povezav, medtem ko se je revnejši sloj poročal, ker so dekleta zanosila, pa da je šla čimprej od doma, ena lačna usta manj. Z arabsko deklico ne mislim nič posebnega, vanjo sem zgolj stlačila vse deklice z vzhoda, ki jih 'prisilno' poročajo.

VinKos, aha, to je tale "Evropa", imeti 100 m2 na osebo ;) Zato ni protora, čeprav v marsikakšni veliki hiši živi en sam človek ali morda dva ali trije ... V bistvu ni prostora v srcu. Ali pa imamo materialnega toliko, da ni prostora za ljudi ...

Ness, ne vem, kaj misliš z arabsko deklico. Ampak tisto iz knjige Živa zažgana je name naredilo večen vtis. Sicer pa sem zdaj ob teh konkretnih deklicah, ki so prišle v Evropo, pa so npr. pri svojih 14. letih že poročene. Po moje ni enostavnih odgovorov, kaj je prav. To, kar se pri nas dogaja, da se poroka potiska daleč naprej, je brez veze. Jaz sem se poročila pri 22. letih, pa se nisme prekmalu ... nezrela pa ;) :P Res je, kot praviš, včasih se je lažje ukvarjati z zgodbami, ki se dogajajo nekje daleč, vendar se je mnogo bolj potrebno ukvarjati z zgodbami "doma". :)

Saj ni dolgo tega, ko tudi pri nas ni bilo dosti drugače. Pri nas - s tem mislim evropski krščanski svet.. Sploh aristokracija, kako mlada dekleta so poročali, praktično takoj, ko je dobila prvo menstruacijo, je bila 'godna' in je bila oddana v zakon. Ampak res je, pri nas se je to spremenilo, drugod se (še) ni. In vsi moralizirano o tem, kar se dogaja nekje daleč, kar imamo pa pred nosom, pa nočemo videti. Ker - le kdo se bo ubadal s cigani, kajneda, je pa že lepše izražati skrb za arabsko deklico, pa še dovolj daleč stran je, da si ni treba dejansko mazati rok z njo ;)

Aha, Anka, torej pri nas obstajajo poroke mladoletnih nevest, ne glede na našo zakonodajo. Sicer pa gre tudi za to, kako mlade so. V moji mladosti je bilo nekaj mojih vrstnic, ki so se poročile pri 16. letih! No, konkretno se spomnim dveh, obe sta bili mlajši od mene. In potem se spomnim enih par deklet, ki so se poročile pri 17. letih. Vsaj za eno 16-letnico je mama šla podpisat za poroko. Kakšno zakonodajo sploh imamo, pa niti ne vem! ;) No, včasih vidim kakšno mlado Romkinjo z otrokom v naročju, pa ne vem, ali je njen otrok ali pa morda bratec ali sestrica ... No, glavna stvar pri tej problematiki je to, kolikšna je razlika med novoporočencema ... torej če sta oba zelo mlada, je čisto nekaj drugega kot če je ženin 20 ali 30 let starejši. Poleg tega je mladoletna nevesta lahko stara 17 ali 16 let - in to je kar ok - ali pa samo 11 (kot so recimo opazili na Švedskem) ali celo samo 6 ali 8 ....

Draga Ana, to vendar ni nič novega. Tega niso prinesli k nam le begunci, vse to je že dolgo v našem okolju! Se vidi da ne izhajaš iz okolja, kjer živijo romi, oziroma cigani. Pri njih so poroke mladoletnih deklet tudi nekaj običajnega. Dobro leto nazaj je prišlo celo v medije prepir med romskimi družinami, ko so hoteli poročiti mladoletno dekle......pa država ni nič ukrepala in si oprala roke rekoč, da imajo oni pač svoje običaje!!

Abram, ja! Asimilacija bo težka ... in niti ni čutiti, da bi se posebej trudili zanjo. (Prišleci.) Glede porok mladoletnih nevest oz. deklic bi po moje bilo potrebno pogledati globlje. Ne gre samo za to, da so v nekaterih državah dovoljene poroke zelo mladih deklet, pač pa za to, zakaj se to dogaja, so te deklice varne, niso zlorabljane (razni primeri kažejo, da so, so tudi smrti prav zaradi same spolnosti, za katero še nsio zrele, in porodov) ... Deklica oz. žena vendar ni last moškega. Ob tem na Danskem šele sem začela razmišljati pa o tem, kaj zdaj bi bilo res prav narediti v konkretnih primerih. Ohraniti oz. tudi dovoliti zvezo ali ne. Morda bi bilo glavno merilo v vsaki zvezi, v vsaki družini posebej, kako izgleda ta družina. Če bi vsako mlado ženo posebej vprašali, kako se počuti v zakonu, ni nujno, da bi sploh vedela, da ni v redu ... ker živi življenje, ki ga edinega pozna. Pred časom sem brala knjigo Živa zažgana. Kako da misliti tisto, ko pove, da ona, rešena v Evropo (kjer se pa še zdaj skriva in ima tudi drugo ime, ker se boji maščevanja svoje družine - čeprav njena družina misli, da je umrla), morda ne bi mislila nič drugače kot mislijo drugi ljudje v njihovi vasi - če ne bi prišla v drugačno okolje. Njena mama je ubila hčerko. Kaj bi s hčerkami!? Torej če človek pride iz nekega okolja v drugo, morda v resnici ni sposoben misliti, da tako, kot vse njegovo prvotno okolje živi, ni edino prav. Potrebuje čas ... Kot vemo, pa skoraj vedno ljudje divje branijo svoje pravice - pa četudi v resnici tisto sploh ne morejo biti pravice ...

VinKos, samozavestni ljudje se hitro postavijo na svoje noge. Pomembno je, ali imajo čut za ljudi in okolje, kamor so prišli. Ali pa na silo uveljavljajo svoje. Tukaj gre - po mojem mnenju - za težke odločitve. Enostavno, če imajo te deklice že družino, sploh če imajo tudi že otroke in mož zanje resnično skrbi, potem - po moje - ne bi smeli razdirati teh zvez ... Spomnim se, kako mi je pred leti pripovedovala ena, ki je z možem postala muslimanka, prej je bila pravoslavka. Rekla je, da mož v islamu ženo varuje. Rekla je, da se ona čuti varna. Tvojega drugega odstavka nisem razumela ...

Ana Oussama El Sadi in njegova zahteva,ravno kaže kako težka,če sploh bo asimilacija muslimanov v novem okolju.Jasno dajejo vedeti,da jih evropska kultura ne zanima.Evropejci se morajo držati svoje. Res pa je,da je zahodni svet kriv za njihovo selitev iz rodnih krajev. Težava vsekakor obstaja!