O samomoru sem že dooolgo nazaj tole spisala in se z Ness povsem strinjam: http://www.publishwall.si/lara.arh/post/113203/beseda-o-samomoru

:D.... Ti se vsaj ne pustiš nategnit, takle pa meni dogaja...: http://www.publishwall.si/lara.arh/post/133218/romkinja-vsa-resnica Pšc, pšc, pšc!!! Marš stran banda jedna!!!

hehe, Ness, zdajle te šele čisto razumem :D Meni se zdi to življenje! To, da je toliko stvari hkrati v nas! In mnogokrat smo na meji ... ali je tisto, kar živimo, ljubezen ali pa je čisto mimo ljubezni!

Seveda je normalno, vse, kar občutimo, je normalno. Čustvovanja pa nam pogojujejo različni vzvodi, določeni so bolj sebični, določeni manj, določeni sploh niso, kar pa je spet vse normalno. Zdaj sem šele zakomplicirala :D

Ness, pa tudi to je normalno čutiti. Po moje je vse, kar čutimo, normalno ... potrebno je le biti "gospodar" nad tem, kaj potem naredimo s svojimi občutji. Da v žalosti in jezi ne naredimo kakšnih nepopravljivih stvari ... Predelati to, kar čutimo, je pa prav. Samomora samega pa - po moje - mnogokrat ne moremo razumeti. Da se je res "moral" zgoditi.

Sebičnost sem imela v mislih v povezavi s samomorom. Ko si želimo, da bi nekdo ostal z nami, on pa ne želi ostati.

Ness, ustavila bi se ob tem, če je žalovanje sebično. Kolikokrat sem se že ustavila ob podobnih zadevah! Žalovanje ... ta čustva so vendar tako normalna in tudi nujna ... tako da jaz temu sploh en bi rekla - sebičnost. V teh dneh je minilo 19 let, kar je moja mama mrtva. Pa sem te dni več razmišljala o njej ... Jaz mislim, da ni to sebičnost, če nam je hudo ob izgubi dragega in bližnjega človeka - jaz mislim, da bi bili v bistvu precej neživi, če ne bi silno čutili izgube, sploh če je nenadna, če gre za mlajšega človeka, če gre za samomor, ki nas je absolutno presenetil ... Še ko star človek umre, nam je težko ... in normalno je tako. Ko pa umre mlad in to naenkrat, bi bilo pa pravzaprav nenormalno, če ne bi bili zelo prizadeti. Vse to nas zori ... tako rastemo, zorimo. In - mislim - širimo srce.

Saj, zato pa pravim, da ima vsak pravico končati življenje, če ga ne zmore. Mi nikoli ne moremo vedeti, kaj dejansko doživlja, saj stvari dojemamo različno. Tebi se bo kakšna stvar zdela malenkost, meni se bo zaradi nje sesul svet. In obratno. So težke stvari to, jaz si vzamem zgolj pravico, da za ljubimi mi žalujem, jih pogrešam, čeprav je to iz precej egoističnih vzgibov. A se mi zdi, da to pravico imam, kot imajo ostali svoje.

Martinka, uff. Jaz še bližnjih ponavadi ne kličem po 21. uri, no, svoje zelo bližnje že. Znane, a ne zelo bližnje kličem morda do 20. ure, kasneje ne, neznane pa še v ožjem času. In zj. kličem tudi ponavadi ne kličem pred 9. uro, razen če je nekaj vezano na bolj zgodnjo. Za moje pojme to spada k čutu za to, kaj je primerno ... Spomnim se, ko mi vzgojiteljica v vrtcu ni hotela dati svoje telefonske - češ, da jo bom klicala ob 3h zjutraj. Ja, pravo je obdolžila ...

Lara, iz tvojega prispevka prinašam k sebi tvojo misel: "Našim naravnim preživetvenim nagonom ne gre soditi. Tega bi se morali naučiti." Jaaa! Zakaj bi sicer eni ljudje v izobilju vsega dobrega živeli depresijo, drugi pa kljub mnogim težavam v življenju preprosto radi živijo? Mogoče se res da naučiti ... vsaj malo ... lažje je tudi, ko sami sprejmemo, da je vseeno lahko prav lepo v življenju, čeprav ....

Ness, ja, ni za živet, je za umret - kot pravi tvoja babi. In življenje JE trpljenje, pa naj obračamo, kakor hočemo. Tudi en moj bližnji je rekel, da gre čez nekaj dni "na lepše". Joj, kaj sem si predstavljala pod tem izrazom! Zvedela pa, da je mrtev. Res je mogoče, da se človek odloči - in je miren v sebi. V primeru, ki sem ga zdaj omenila, tega, ko je šel "na lepše", je šlo za hude zdravstvene zadeve in tudi za socialno področje, skratka, človek je imel resnično veliko težkega v življenju in res ni bilo videti kaj dobrih možnosti v bodoče ... Ta "moj" izpred nekaj tednov morda je povedal, da nujno potrebuje denar ... sicer se bo kar ubil ... in ja, dobil je solze v oči, če jih pa dobi moški, pa ... Bi si želela, da bi jih večkrat moj mož dobil ;) No, če bi si vzela čas in le malo bolj pomislila, bi gotovo šla mimo, ne da bi se mi zasmilil. Tako pa .... No, je mimo, je, kar je :)

Ja, včasih kdo da namig, ampak je to nekaj drugega, kot grožnje, po možnosti še podkrepljene z 'ti boš kriv/a!' Se spomnim očetovega sodelavca, je poklical zvečer nekaj kolegov in rekel, da ga jutri ne bo v službo, ker se bo obesil. So se še pohecali, da naj vsaj do plače počaka, da bodo imeli za sveče. In se je res. Kakšno leto nazaj se je obesil moj dober prijatelj, par let nazaj najboljši. Prvi je tudi dan prej nekaj namigoval, da ima dovolj vsega in gre na lepše. Seveda ni nihče niti pomislil. Drugi je bil dan prej pri meni na kosilu, zdel se mi je presemetljivo ok, pač v primerjavi z drugače. Kot bi bil nekako pomirjen sam s sabo, zelo dobre volje in sproščen, skratka čuden :) Kaj pa vem, jaz pravim, da ima vsak pravico končati življenje. Verjetno res nismo vsi ustvarjeni za življenje? In moja babi je večkrat rekla, če ni za živet, je za umret. Se kar strinjam s tem.

Ness, kaj je najbolj podlo? Po moje je izdaja zaupanja. Izsiljevanje z lažjo. Da nekdo grozi s samomorom ... ja, tisti, ki je mene nategnil, je dobil solze v oči, ko je govoril, kakšen revež je. Ampak ko sem potem analizirala dogodek, sem ugotovila, da me je pač nalagal. Dosti uspešno. No, tako uspešno ne, da ne bi kasneje pogruntala, da me je. Imam neko lastnost, ki je morda nekaj podobnega kot pri Lari ... Morda ne ravno podobno. Ampak neko tako lastnost, da včasih človeku še več ponudim (več sama sebe) kot je on pričakoval. Da ja ne bo ubogi revež sam ostal. Revež se mi je zasmilil. Ampak zaradi takih bučmanov vse težje sploh komu verjamem. Še nekaj je ... Namigi, da kdo misli na samomor. Včasih jih vidim, pa potem niti ni smaomora ... Včasih jih ne vidim ... ali pa jih opazim, samo ne preberem jih prav ... Najbolj mi ostaja v spominu tisto, ko je nekdo rekel, da gre čez par dni na lepše ... Čez par dni je naredil samomor. To, da gre na lepše. Ja, upala sem, da gre na lepše, si predstavljala, kaj je to ... kakšno lepše, kje je to ... ampak on je verjetno čisto načrtoval samomor. Primer, ki ga opisuješ ... ja, ta že ni hotela umreti. Ampak presneto malo je mislila na svoje bližnje. Mislim, da človek, ki misli na svoje bližnje, ne naredi samomora. Tisti, ki naredi smaomor, je po moje v tako hudi stiski, da ni sposoben misliti na nič ... ali pa absolutno ne vidi pomena, da še živi ...

Ana, sem tudi jaz doživela marsikaj, ampak izsiljevati in manipulirati na tak način se pa ne pustim. Ne vem, če je še kaj bolj podlega. Ne vem, če znam ravno oceniti situacijo, ampak dejstvo, da nekdo, ki ima resne namene končati življenje, o tem ne razpreda naokoli. Tudi kakšni dejanski poskusi samora so največkrat zgolj izsiljevanje in iskanje pozornosti. Kot naprimer bivša od enega mojega frenda - najedla se je tablet točno ob dveh pop., saj je vedela da pride mama iz službe najkasneje deset čez dve. Pred tem jo je še poklicala, če pride direkt domov, ali gre mogoče še v trgovino ali kam. In to bi naj bil resen poiskus samomora? :D Jaz ne padam na take finte, res ne, pa se lahko še tako kruto sliši.

Lara, 34, ja, moja izbira je to, kako se bom odločila ... Ampak taka, kot sem, sem pač iz tega, kakor me je življenej oblikovalo. Počasi počasi postajam trdnejša v pomenu, da se mi ne smilijo vedno drugi ljudje ... Včasih se smem pa sama sebi, kaj? ;)

Ness, 31, mene je pa groza tega, tudi groženj s samomorom. Morda zato, ker sem preveč od blizu doživela oboje ... Grožnja (morda ne bi ostalo pri besedah, če ne bi jaz pristopila?), poizkus (ni uspel, na srečo), potem pa še "uspešni" samomori. Blagor ti, če znaš pravočasno oceniti situacijo!

Ana, naša je izbira ali si dovolimo, da nekdo z lastno izbiro na nas pritisk vrši. :D

Neodrasel otrok in Masad, 28 in 29, ja, laž ni pozitivna, lahko pa je včasih manjše zlo kot če povemo vso resnico. Če bi jaz rekla, da mojih staršev ni doma, se pravzaprav ne bi zlagala - ker jih res ni :) Ni pa čisto čista resnica :) Kdaj povedati vso resnico, čisto resnico ... Ob hudih boleznih, samomorih bližnjih ipd. je včasih zelo zelo težko povedati vse ... Mislim pa, da moramo zelo paziti, da vse, kar povemo, res drži ...

Rak, 22, mislim, da sem pri njih kupila pred leti knjigo o zeliščih, mislim pa, da tiste, ki jo je omenila, nisem kupila in da je sploh ne poznam. Imam pa zdaj drugo mobi številko, tako da ... ob njenem ponovnem klicu sem postala besna, ker me je izsledila, jaz pa - žalostna ob tem, da sem morala zamenjati številko (ker nisem vedela puk kode, številko sme imela pa že "sto let" - sem bila vesela ob menjavi prav ob misli, da me razni ponujalci vendar ne bodo dobili. NIKJER nočem več dati številke. In evo, najde se nekdo, ki prostodušno pove mojo številko naprej :( Ponavadi mi ti ljudje zdaj ne delajo več problemov, včasih so se mi zasmilili ljudje, ki sem jih zavrnila :) Ampak ... No, mimo je, in upam, da je mojo številko zbrisala ... upam ... Toliko sem ji imela povedati, da sploh nisem vedela, kdaj je ona prekinila :D

Ana, jaz sem še vsakemu do sedaj, ki je grozil s samomorom, ponudila pomoč. Pri izvršitvi seveda. Lahko zategnem vrv, spodmaknem stol, namešam koktejl tabletk...pa je začuda kar naenkrat še vsakega minila volja do smrti ;) Nekdo, ki ima resne namene, tega ne razglaša naokoli, gre in opravi.

Lara, 21, v časovni stiski tvojo zgodbo pustim za kasneje; se je veselim :) Ampak ta gospa s knjigo me ni "nategnila", me pa je en dec zadnjič enkrat ... jaz sem pa mislila, da sem preprečila njegov samomor ... Strašno, kako je to grdo, da reče, človek, da se bo ubil, da s tem pritisne na vest drugega človeka ...

Laž NI pozitivna. Če lažeš, vsekakor nekomu škoduješ! Nekomu že...

ne-odrasel-otrok (19) :D :D Dobra ideja :) Samo ... da ni to laž :) No, saj jaz tudi lahko rečem, da mame ni doma pa ata tudi ne :) (Sta pač v nebesih.)

Ness, 18, pametna punca! :) Tisto: patri vedo - kr neki! Pač, slišalo se je, kot da so sodobni patri knjigo spisali. Tak sodobni pater je pač bil tudi p. Ašič, ki je imel veliko znanja ... mislim, da je umrl pred kakšnimi 20 leti ... Ma ja ... saj je bila ženska prijazna ... ampak ... res en bi hotela biti na njenem mestu!!

Masad, 17, in imaš osebno poštenost - in te ni zamikalo, da bi še ti na tak način služil :)) Meni so pakrat predstavili tisto verižno prodajanje, pa sem kar takoj videla dvoje: prvič, jaz ne bi znala nikomur prodati, drugič, če bi šlo tako naprej, se vedno nekoga izkoristi, in kaj bo potem tisti na koncu verige, ko so vsi že nad njim ...? (Amway ipd.) Popolnoma izkoriščen, vsi pred njim bi kaj dobili, tisti na koncu pa nič. Pač, tak način je izkoriščanje. neologizem, 16, ja.

Dajana, 15, jaz sem za to, da se ura ne prestavlja! Zakaj vendar ne bi sledili naravi, narava en more nam! Sem za omejitev avtomobilov. Pred kratkim sem bila v Tivoliju in videla več vlakov peljati mimo, bili so polni avtomobilov ... Kaj je res toliko avtov tako hitro zanič, da morajo delati nove in nove ...? Ja! Dobre predloge imaš! Sicer ne vem, če bi šlo brez policije recimo, mislim, da ne bi šlo. Voditelji države bi pa morali biti "modri starci", strokovnjaki za svoje področje, res strokovnjaki, ne kar neki ...

Anka, ja, služba, ampak za nas, ki naj bi kaj kupili, je prav zorpno. Morda pa tudi njim samim? Jaz bi se počutila strašno, če naj bi nekaj vsiljevala ljudem ...

Jaz takim vsiljivcem vedno povem, češ, zelo dobro poznam strategijo ponudnika, da ujame kupca na levi nogi, učil sem se o tem, zato mi verjemite, da je škoda zapravljanja vašega čas z mano. Običajno zadostje. Predvsem pa, čim pokažete interes za ponujeno stvar ali storitev, ste že njegovi, sledi samo še postopek obdelave .... Je pa zanimivo, da vam ponujajo ravno tisto, kar naj bi po njihovem rešilo vaše težave in probleme. Le od kod jim te informacije? Le od kod? Ja, tudi informacije so denar, vse se da kupiti, vprašanje je samo cena in povezanost z virom.

Še bolje je, da ko začne "prodajat", rečeš, da je dobil številko od komunalnega podjetja Žale. Mislim, da je od takrat naprej ta privatna številka - varna... :) In ja, šalabajzerji prodaje nič kaj dosti ne naredijo za nove, netežljive in še sprejemljive prodajne prijeme. Ampak trajbajo enako taktiko 20+ let. In potem se čudijo, ker so rezultati slabi... Ljudem se je danes treba približati in vzbuditi njihovo zanimanje drugače, ne pa s teženjem. Mnogi pa sicer, ko slišijo/vidijo reklamo, z vso močjo, ki jo imajo, zgrabijo denarnico in jo tiščijo zaprto. Da se jim ja ne bi razprla... :) Zelo dobro filozofijo (oz. mantro) ima moj dober znanec, ki sicer že 25+ let dela na avstrijskem Koroškem. Ko se sprehodiva po Ljubljani mimo izložb (kjer seveda ni da ni!) mantra: Imam, pa ne dam, Imam pa ne dam... :)

Ana :D Sem se nasmejala, tistemu ''Patri vedo'', pa naslov knjige je tudi zanimiv ;) Mi ji šinilo skozi glavo, da praktično vsi patri, duhovniki itd., kar sem jih kdaj videla, so kar preobilni, precej nad mero zdravja. Kaj torej vedo? Katera je najboljša kuharica v fari? :D Kaj pa vem, jaz take klice hitro zaključim, znam biti precej bolj nesramna kot oni vztrajni. Lepo ali ne, res nimam potrpljenja za take reči. Poleg tega res nisem potrošnik, ne padam na akcije itd., kupim res samo nujno in kar sem se namenila kupiti. Te logike ne bom nikoli razumela- privarčujem s tem, ko kupim nekaj, kar nisem hotela, ker je pač v akciji? Pajade :)

Osebno sem z "agenti" in raznoraznimi akviziterji, ter prodajalci "produktov" (beri: megle) zaključil nekje v poznih osemdesetih letih, ko sem jasno videl, da so taki tiči lahko v samo treh mesecih "dela" zaslužili za čisto soliden rabljen avto. Jaz sem recimo za tak avto moral delati kakih 12 mesecev. In ker sem smatral, da NISEM 4x bolj neumen od njih, jim od takrat dalje nisem dajal možnosti zaslužka na moj račun. Sploh pa so časi, se mi močno zdi, taki, da večina kupuje samo še tisto, kar res potrebuje (minimalizem.press, skromnost.press, varčevanje.press). Ostali pa mazohistično polnijo TUJE žepe in tanjšajo svojega... Kar naj. Ne bodo dolgo... Kriza še ni dosegla dno. Dvig plač in pokojnin namreč lahko v Sloveniji pričakujemo ob sv. NIKOLI...

Ana... ne more biti en izdelek v vseh trgovinah... ne more biti enaka cena... lahko pa hodiš v tisto trgovino, kjer so najnižje cene...ali pa ...zrihtamo tako, da sploh denarja ne bo,,, saj gre razvoj proti temu... kaj pa veš, kaj bo čez 10 let,,, kaj šele čez 20 let... ...recimo, stvari, ki bi jih jaz spremenila... ne bi dovolila več menjave ur...to da se spremeni na letni / zimski čas, to je zame neumnost ... potem... glede avtov recimo... avto bi dovolila imeti samo tistemu, ki ga res nujno potrebuje, drugače pa bi vse avte reciklirala, dovoljeni bi bili samo tisti tamali... pa še ti na elektriko... uvedla bi hitre vlake, tolejbuse, kolesa... taka, ki imajo spredaj veliko košaro, da lahko voziš noter stvari... ...drugače pa bi uvedla zdravljenje depresije in vseh duševnih bolezni itd tako, da bi dala ljudem hišice in zemljo, kjer bi lahko pridelovali zelenjavo in karkoli bi hoteli... seveda, če bi hoteli... in bi potem ostali tam, na zemlji... ...posebno zaščito bi imeli kmetje, otroci, bolni in starejši... ... ukinila bi vse službe, urade, politike. ki so samo tukaj reda radi ali ki škodijo drugem... itd.itd... vse še pride Ana, razvijamo se k temu :)

Razumem, da jim je to služba, a njihova verbalna nasilnost je res zoprna!

Sponko ;) Rado, ojoj ... je imela potem mir pred njim ... Joj. (Pa verjamem, da se tudi tako dogaja.) Kakšen teži tako dolgo, da dobi "biser", potem pa pozabi na darovalko ... (In obratno.)

"Pred kratkim mi je rekla ena gospa, da je nekaj kupila samo zato, da se je tistih vsiljivcev rešila ... " To je čest pojav. Sem eno sošolko na obletnici mature gnjavil: "Pa kako si lahko "dala" tistemu levemu tipu"? "Ah", je rekla "enkrat sem mu dala, potem sem pa imela mir pred njim".

Dajana, 8, hehe, potem pa Dajano na oblast :) Recimo, da sem se že veliko naučila, mislim, da vedno prijazno povem svoje, ampak ... ja, prav imaš, to je vampirsko, da nekdo izkoristi vse, kar ve in česar sploh en ve o tebi in ti hoče za vsako ceno nekaj vsiliti. Še zastonj nočem marsičesa, kje šele, da bi plačevala. Dajana, ko boš na oblasti - ali bi, prosim, uredila tudi to, da ne bo isti zdelek po tako zelo različni ceni v različnih trghovinah? ;)

Sponko, 6, z njihove strani je pač upanje na biznis. In nekateri po moje res verjamejo v tisto, kar ponujajo, kakšni morda celo ne. Kako mučna mora biti taka služba. Ne bi marala biti na njihovem mestu ... Včeraj me je ena punca klicala za neko anketo, sva jo naredili, in na koncu se mi je zahvalila za prijaznost, rekla je, da marsikdo noče sodelovati in prošnjo zavrne zelo neprijazno. Jaz nekako zdaj vem, kaj lahko sprejmem in česa ne. Recimo tistih, ki hočejo priti k nam domov in kaj predstaviti, tudi ne maram. Enostavno vse bolj doživljam kot vdor vame, če kdo hoče priti k nam. Moj dom je moj dom in vanj ne spustim kogarkoli. In ko se kdo pojavi pred vrati ... ni več zaželen ... mi je pa težko reči človeku, da ga ne sprejmem ... Zanimivo, zdajle v teh kometarjih razmišljam še o tem. Spomnim se, ko je neka gospa prišla pred vrata in začela govoriti to in to in to, tako da sem jo razumela, da je patronažna sestra. Sicer je nisme poznala, ampak s tem je dobila vstop v moj dom. Nakar sem ugotovila, da ni nič drugega kot neka prodajalka nekih sesalnikov ali čistilcev zraka ali ne vem več česa ... Res: kaj je osebni prostor! Kaj je tisto, kamor nihče ne sme, če ni povabljen! Zaradi občutka, ki je v meni silno močan, da nikogar ne smem zavrniti *, mi je to večkrat težko narediti, mislim pa, da zdaj ponavadi res prijazno pojasnim, da nisem pravi naslov za njihove ponudbe. * Kaj pa če sem še jaz neprijazna z njim, kaj pa, če bo potem oni tam umrl ... napravil samomor, padel v depresijo ... zatežil do konca na svojem domu - če ga ima?

Ana... včasih je najbolje prekiniti. Tudi jaz imam odpor... ampak, če že od začetka veš, kaj bo rekel, če od začetka veš, da je to vampirska energija... potem je tvoja naloga, da prekineš nekaj, kar ti škodi in včasih je treba samo prekinit. Prvič je najtežje. :) Saj ne prekineš človeka... tako, da mu ne poveš... on/ona govori govori govori... ti rečeš: "ne zanima me, nasvidenje"... jaz rečem še. "prosim, ne kličite več". Nikogar to ne zanima, Ana... tudi za stare in betežne je tak pogovor muka! Ko bom jaz na oblasti, bom to z zakonom prepovedala! :D

Dajana, evo, ne poznam človeka, ki je vesel teh klicev! Morda jih je kakšen osamljen človek, star, betežen? Kdo bi vedel. Jaz telefon praviloma dvignem in praviloma povem, da ne bom ničesar kupila, nikamor šla (kakšne predstavitve itd.), sodelujem pa v anketah, če prosijo za sodelovanje v njih. Tako da apriori ne odlonim neznanih klicalcev ... sicer pa - morda imajo pa znanci ali prijatelji novo številko! Odpor imam do tega, da bi enostavno prekinila, četudi tisti na drugi strani mene sploh ne pusti do besede, da povem, da me ne zanima njegova ponudba. Enostavno: zdi se mi nečloveško kar prekiniti. Čeprav je tisto strašno vsiljevanje tudi - nečloveško ...

Rado, uf, pa res ... Dva oz. dve sva bili. Mene je potem premamilo tisto, da bi rada videla, kaj v knjigi piše o izboljšanju vida, ja, tisto pa. So vaje opisane, morda kaj drugega? In seveda sem si zapisala naslov, da preverim, če imajo knjigo v knjižnici. Pred kratkim mi je rekla ena gospa, da je nekaj kupila samo zato, da se je tistih vsiljivcev rešila ... Pred kratkim mi je rekel nekdo, da se jih je rešil tako, da jim je dal mojo številko. Ampak to, ko nekdo kupi, da se jih reši, je kratkoročna rešitev. Kajti spet in spet bodo prišli ... že vsaj zato, da ti ponudijo komplet :P :P Kako neprijazna služba. Joj. Moja hči preko študenta prodaja jagode. Ampak to je še vseeno nekaj drugega ... In je na ulici in ne preko telefona. :) Na to sem se spomnila ob tem, ko sem razmišljala, koliko zaslužijo ti telefonski ponujalci ... Če bi obstajala samo taka služba in bi bilo moje preživetje odvisno od tega, bi jaz ne preživela.

Sponko, ja, tudi moj telefon ima tipko "nehaj", le da ima stacionarc na drugi strani kot mobi - in moram vedno preverit, kje je tista :) Ja, moji možgani ne znajo avtomatizirat ... ;) Ampak, veš, ponavadi prijazno povem, da ničesar ne bom kupila ... da ne želim na brezplačni pregled ... da me ne zanima moje zdravje z njihovega stališča ... itd. Silno nerada človeka "vržem ven". Ker se mi oni tam smili. Spomnim se tega občutka npr. enkrat, ko velika vešča plesala po moji sobi, ujela sem jo in odnesla ven .... ampak občutek, da sem jo "vrgla ven" in da je zunaj mrzlo in neprijazno v temni noči, mi kar ni še iz glave. Itak, čudakinja tale Ana :D

Stacionarnega telefona sploh ne dvigujem, če ne piše, kdo je... Ga imamo v imeniku, zato kličejo anketarji, prodajalci itd.... če slučajno dobim kakšnega takega na telefon, mu rečem "ne hvala"... ta in ta oseba ne stanuje tukaj... ne zanima me...nasvidenje...Sploh ne razumem tebe Ana, da se pregovarjaš s takimi ljudmi. Ne zanima me. Adijo! Škoda energije. Izbiraj sama, s kom se boš pogovarjala!

He, he, Ani. Lepo si opisala vzdušje. Vendar sta v tej zgodbi (vsaj) dva protagonista. - ti, ki si naveličana vsiljevanja - prodajalka, ki poskuša preživeti z vsiljevanjem Obe imata svoj prav. LP