Davčna obravnava kmetijskih in gozdarskih dejavnosti, ki ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka
Kmetijske in gozdarske dejavnosti, za katere se davčna osnova lahko ugotavlja pavšalno – na podlagi katastrskega dohodka, so t. i. osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Zakon o dohodnini osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost opredeljuje kot pridelavo, kakor je določena s predpisi o ugotavljanju katastrskega dohodka in predpisi o evidentiranju nepremičnin in je v celoti ali pretežno vezana na uporabo kmetijskih in gozdnih zemljišč ter je ustrezno evidentirana v zemljiškem katastru. Zakon o ugotavljanju katastrskega dohodka le-tega opredeljuje kot oceno možnega tr- žnega dohodka od dejavnosti kmetijstva in gozdarstva, ki bi ga bilo možno doseči s povprečno krajevno običajno vrsto in ravnijo pridelave. Za kmetijske dejavnosti, ki presegajo povprečno vrsto in raven pridelave ali pa niso vezane na pridelavo na lastnih kmetijskih zemljiščih, se katastrski dohodek ne ugotavlja. Iz tega razloga so v Zakonu o dohodnini izrecno naštete dejavnosti, ki niso osnovne, torej ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka. Zanje je potrebno davčno osnovo ugotavljati na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov (z vodenjem računovodstva) ali na podlagi dejanskih prihodkov in normiranih odhodkov (z vodenjem evidenc za davčne namene).
Za katere dejavnosti je potrebno voditi računovodstvo oziroma evidence za davčne namene
Davčno osnovo od dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti je na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov potrebno ugotavljati v primeru, če dohodki kmečkega gospodinjstva v povprečju dveh predhodnih davčnih let presegajo 7.500 evrov. Med te dohodke se všteva katastrski dohodek vseh članov kmečkega gospodinjstva, pavšalna ocena dohodkov od čebeljih panjev ter obdavčljive subvencije (neposredna plačila). Za takšno ugotavljanje dohodkov pa se kmeč- ka gospodinjstva lahko odločijo tudi prostovoljno, ne glede na višino dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Računovodstvo ali evidence za davčne namene je potrebno voditi za vse registrirane dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Ostale dejavnosti, ki so sicer primarne kmetijske dejavnosti, pa ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka, so v davčnem žargonu imenovane druge kmetijske dejavnosti.
Te so:
- pridelava sadik sadnega, gozdnega in okrasnega drevja in grmičevja,
- pridelava sadik vinske trte in sadik hmelja,
- pridelava okrasnih rastlin ter intenzivna pridelava vrtnin in zelišč,
- reja živali s pretežno kupljeno krmo
Kot intenzivna pridelava vrtnin in zelišč je obravnavana pridelava več kot ene vrtnine ali zelišča na isti površini v posameznem letu, bodisi na prostem ali v zavarovanih prostorih. Na podlagi katastrskega dohodka sme biti torej obdavčena le »ekstenzivna« pridelava vrtnin ali zelišč, to je v primeru pridelave enega samega pridelka na isti površini v posameznem letu. Tudi pridelava enakega pridelka, npr. dveh pridelkov solate, šteje kot intenzivna pridelava. Ob tem na obveznost vodenja računovodstva oziroma evidenc za davčne namene še posebej opozarjamo zelenjadarje, ki se s subvencijsko vlogo za leto 2015 odločajo za proizvodno vezane podpore za zelenjadnice.
Organizacijska oblika delovanja druge kmetijske dejavnosti
Do sprejema trenutno še veljavne Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji (Ur. l. RS, 58/2014) so bile tudi nekatere primarne kmetijske dejavnosti navedene med dopolnilnimi dejavnostmi. Med njimi so bile pridelava vrtnin in okrasnih rastlin, reja divjadi in perutninarstvo na pretežno kupljeni krmi, čebelarstvo (to je sicer lahko osnovna kmetijska dejavnost), gobarstvo, zeliščarstvo, drevesničarstvo, trsničarstvo ter pridelava in dodelava semen in sadik. V trenutno veljavni uredbi kot dopolnilna dejavnost prav tako ni več predvideno pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov energije iz vodnega, vetrnega in sončnega vira (fotovoltaika). Za naštete dejavnosti je predvidena uskladitev z novimi pogoji najkasneje do 1. januarja 2016. To pomeni, da je potrebno vse navedene dejavnosti, ki so bile doslej registrirane kot dopolnilne dejavnosti, na upravni enoti preklicati in jih vpisati neposredno v davčni register. Obveznost vpisa v davč- ni register velja tudi za vse preostale dejavnosti, ki ne morejo biti obdavčene po katastrskem dohodku. Pripravljen pa je že nov predlog Uredbe o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji, ki bo med dopolnilne dejavnosti predvidoma ponovno vrnil pridobivanje in prodajo energije iz vodnega, vetrnega in sonč- nega vira. Priglasitev se opravi z obrazcem DR 3, ki je dostopen na spletni strani www.durs.gov. si. Ob tem posebej opozarjamo pridelovalce sadik, okrasnih rastlin ter intenzivne pridelovalce vrtnin in zelišč, da z vlogo za oprostitev plačevanja dohodnine od katastrskega dohodka pred 30. junijem (da velja že za tekoče koledarsko leto) na svoj finančni urad podajo vlogo za oprostitev plačevanja dohodnine na podlagi katastrskega dohodka za tiste površine, za katere se dohodek ne ugotavlja pavšalno, pač pa na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov. Za nosilce dopolnilnih dejavnosti, ki z novo uredbo s 1. januarjem 2016 ne bodo mogle več ohraniti statusa dopolnilnih dejavnosti, velja priporočilo, da na upravni enoti prekličejo opravljanje te dejavnosti z 31. decembrom 2015 in obenem registrirajo opravljanje te iste dejavnosti s statusom fizične osebe z dejavnostjo s 1. januarjem 2016. S tem se namreč izognejo dvojni pripravi davčnega obra- čuna za isto koledarsko leto – do določenega datuma kot nosilec dopolnilne dejavnosti, po tem datumu pa kot fizične osebe z dejavnostjo.
Katere so obveznosti, ki ne morejo biti obdavčene na podlagi katastrskega dohodka
Kmečka gospodinjstva, ki (kot obvezniki ali prostovoljno) vodijo evidence za davčne namene za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost, smejo uveljavljati normirane odhodke do višine letnega prometa 100.000 evrov na nosilca in drugega člana kmečkega gospodinjstva, ki je kmečki zavarovanec. Za vse ostale dejavnosti, torej druge kmetijske dejavnosti in dopolnilne dejavnosti na kmetijah, je kriterij precej bolj strog. Prag letnega prometa je pri slednjih omejen na 50.000 evrov. Za vse normirance pa veljajo številne ugodnosti: uveljavljanje 80 odstotkov normiranih odhodkov (brez dokazovanja dejanskih stroškov), 20-odstotna fiksna (cedularna) davč- na stopnja, pri čemer se dohodnina ne všteva v progresivno obdavčitev dohodkov, oprostitev plačila dohodnine za investicijske podpore za vlaganja v osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost ... Kmečka gospodinjstva, ki ne izpolnjujejo zgoraj navedenih pogojev ali jim takšen na- čin obdavčitve ni najbolj ugoden, se odločijo za dvostavno računovodstvo (enostavno računovodstvo namreč kljub temu, da je zakonsko dopustno, ni več v uporabi, ker ni ustrezno podprto z računovodskimi programi). V primeru vodenja dvostavnega računovodstva uporabljajo slovenski računovodski standard 39 (SRS 39).
Obveznost izdajanja računov
Vsi zavezanci, ki opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost in so obvezniki za ugotavljanje davč- ne osnove, ker presegajo 7.500 evrov dohodkov z naslova te dejavnosti, ali ker so se za ugotavljanje davčne osnove na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih odhodkov ali normiranih odhodkov odločili prostovoljno, so za vsako dobavo blaga ali storitve dolžni izstaviti račun. Prav tako velja obveznost izstavljanja računov za vse dobave blaga ali storitev za vse registrirane dopolnilne dejavnosti. Obveznost izdajanja računov pa velja tudi za vse t. i. druge kmetijske dejavnosti. Vse doslej napisano nima nikakršne povezave z obveznostjo izdajanja računov zaradi vključenosti zavezancev v sistem davka na dodano vrednost (DDV). Obveznost izdajanja ra- čunov zanje seveda velja, če so v sistem DDV vključeni prostovoljno ali kot obvezniki, če v okviru kmečkega gospodinjstva presežejo 7.500 evrov dohodkov iz osnovne kmetijske in osnovne gozdarske dejavnosti. Ta prag se za razliko od obveznosti vodenja računovodstva za potrebe dohodnine ne računa kot povprečje dveh predhodnih zaporednih let, pač pa le kot dose- žen dohodek v preteklem predhodnem letu. Tudi izstop iz sistema DDV je možen takoj, ko dohodek pade pod 7.500 evrov, medtem ko je po sedaj veljavni zakonodaji možen izstop iz ugotavljanja davčne osnove na podlagi računovodstva ali evidenc za davčne namene šele po preteku petih let. Preprosto lahko zaključimo, da obveznost izdajanja računov in posledično priprava davčnega obračuna velja za vse zavezance, ki:
- so za osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost obdavčeni na podlagi dejanskih prihodkov in dejanskih ali normiranih odhodkov, ne glede na to, ali na tak način ugotavljajo davčno osnovo kot obvezniki ali prostovoljno,
- opravljajo katero od zgoraj naštetih drugih kmetijskih dejavnosti (ki po Zakonu o dohodnini ni osnovna kmetijska ali osnovna gozdarska dejavnost),
- opravljajo katerokoli registrirano dopolnilno dejavnost,
- so zavezanci za DDV,
- opravljajo osnovno kmetijsko in osnovno gozdarsko dejavnost (obdavčeno na podlagi katastrskega dohodka) in niso DDV zavezanci, če svojih pridelkov ne prodajo končnemu potrošniku.
Kot končni potrošnik je opredeljen zadnji porabnik živila, ki živila ne bo uporabil v okviru živilske dejavnosti. Živilsko dejavnost opravljajo vsa podjetja, pridobitna ali nepridobitna, javna ali zasebna, ki opravljajo katerokoli dejavnost, povezano z vsemi fazami pridelave, predelave in distribucije živil. Torej mora vsak pridelovalec izdati račun tudi v primeru, ko ni DDV zavezanec, je ali pa ni upravičenec do pavšalnega nadomestila DDV, četudi je obdavčen na podlagi katastrskega dohodka, ko svojih pridelkov ali izdelkov ne prodaja konč- nemu potrošniku. Kot prodaja končnemu potrošniku tudi ne šteje prodaja pridelkov osnovne kmetijske dejavnosti dopolnilni dejavnosti v okviru istega kmečkega gospodinjstva, ker ta dopolnilna dejavnost ni zadnji porabnik živila, torej ni končni potrošnik. Upravičencem do pavšalnega nadomestila DDV, ki svoje pridelke prodajajo DDV zavezancem, načeloma račun izdajo kupci, vendar to ni pravilo. Lahko ga izdajo tudi sami, tudi iz vezane knjige računov, čeprav ta obveznost zanje ni predpisana, ker niso zavezanci za vodenje poslovnih knjig. Takšno re- šitev pa zaradi enostavnosti in preglednosti poslovanja priporočamo na Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije.
»Neva Pajntar