Izvajanje investicije je zahtevno strokovno delo; še posebej je pomemben nadzor nad izvajanjem del.
Prva in hkrati največja nevarnost je zagotovo ta, da se investitor kot laik, brez ustreznega strokovnega znanja in brez ustrezne strokovne pomoči, samostojno poda na pot investitorstva. Izkušnje kažejo, da investitorji zelo pogosto izvajajo postopke samostojno vsaj do pridobitve gradbenega dovoljenja, kasneje pa investicijo nadaljujejo skupaj z nadzornikom. Investitorji običajno menijo, da je projektant njihov pomočnik. To seveda ne drži. Investitor sklene s projektantom Pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije, ki ima značaj podjemne pogodbe. Podjemna pogodba narekuje naročniku (v tem primeru investitorju), da delo (projektno dokumentacijo) naroči, kar pomeni, da določi predmet pogodbe, da delo spremlja oziroma nadzira, kar pomeni, da lahko daje navodila za izdelavo projektne dokumentacije, in da projektno dokumentacijo tudi prevzame. Investitor je v skladu z določili Obligacijskega zakonika, ki se nanašajo na podjemno pogodbo, dolžan pregledati projektno dokumentacijo in o ugotovljenih napakah nemudoma obvestiti projektanta. Po pregledu in prevzemu opravljenega dela projektant (podjemnik) ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, pa jih investitorju ni pokazal. Kako naj neuki investitor nadzira projektanta? Projektant predstavlja v odnosu do investitorja torej nasprotno pogodbeno stranko. Res je, da projektanta vežejo pri njegovem delu dolo- čena načela, kot je npr. načelo dobrega strokovnjaka, toda ne glede na to bo projektant v primeru spora z investitorjem branil svoje interese in ne interesov investitorja. Investitor, ki se običajno na predpise o projektiranju in pridobitvi gradbenega dovoljenja ne spozna, potrebuje že v tej prvi fazi investicije svojega strokovnjaka, ki se na to delo spozna, in ki po pogodbi, ki jo investitor sklene s projektantom, predstavlja investitorja in ščiti njegove interese. V trenutku, ko je investitor prevzel projektno dokumentacijo brez pripomb, namreč nanj preide tudi tveganje iz naslova projektne dokumentacije (dodatna dela, rok dokončanja idr.).
PGD kot izvirni greh podražitev in podaljšanja roka dokončanja
Izvirni greh, ki običajno spremlja investitorja vse do končane gradnje in pridobitve uporabnega dovoljenja, se torej pojavi že v prvi fazi gradnje, to je v fazi izdelave projektne dokumentacije. Druga velika nevarnost za investitorja pre- ži v pridobivanju ponudb in izbiri izvajalcev gradbenih in obrtniških del na osnovi PGDprojekta za pridobitev gradbenega dovoljenja. PGD dokumentacija je običajno za potrebe hitre pridobitve gradbenega dovoljenja izdelana ohlapno, kar pomeni, da mnoga dela in materiali, potrebni za dokon- čanje del, v PGD niso zajeti. S PGD mora biti pokazano, da bo bodoči objekt zgrajen skladno s prostorskimi akti in drugimi projektnimi pogoji ter da bo izpolnjeval ostale bistvene zahteve. To samo po sebi ne predstavlja problema, v kolikor investitor na podlagi popisov iz PGD ne načrtuje finanč- ne konstrukcije in ne izbere izvajalca gradbenih in obrtni- ških del oziroma ne sklene z njim/i gradbene pogodbe. Projektna dokumentacija, ki je primerna za izvedbo, je PZI-projekt za izvedbo.
Razlike med popisi del v PGD in PZI so običajno zelo velike, zato investitor včasih do- živi pravi šok, ko se po pridobitvi gradbenega dovoljenja in po sklenitvi gradbene pogodbe z izvajalcem že ob samem pri- četku izvajanja del najprej soo- či z dejstvom, da mora skleniti z izvajalcem aneks h gradbeni pogodbi, ki občutno poveča pogodbeno vrednost in podalj- ša rok dokončanja del. Pri izdelavi projektne dokumentacije (PGD-projekt za pridobitev gradbenega dovoljenja in PZI-projekt za izvedbo) je izrednega pomena, da so v projektih in v projektantskem predračunu, ki je podlaga za zbiranje ponudb izvajalcev gradbenih in obrtniških del, zajeta vsa dela. V kolikor projektna dokumentacija ni izdelana celovito in ne zajema vseh potrebnih del, nastane tekom izvedbe del potreba po dodatnih delih. Investitorji napačno sklepajo, da jim klavzula »ključ v roke« v gradbeni pogodbi z izvajalcem gradbenih in obrtniških del zagotavlja, da bo izvajalec zgradil objekt brez dodatnih del. Klavzula »ključ v roke« izključuje le viške in manjke tistih del, ki so zajeta v ponudbenem predračunu, nikakor pa ne izključuje dodatnih del, saj so dodatna dela tista dela, ki s pogodbo niso bila dogovorjena. Največ slabe volje med investitorji nastane prav zaradi večkratne potrebe po sklenitvi dodatkov (aneksov) k gradbeni pogodbi med samo gradnjo, ki podražijo investicijo in podaljšujejo rok dokončanja del. Investitor si običajno sredstva za investicijo rezervira oziroma zagotovi (kredit) na podlagi projektne dokumentacije, torej pred pričetkom gradnje. Potreba po dodatnih delih pa nastane med samo gradnjo, kar predstavlja za investitorja velik problem. Ta problem je še posebej velik pri tistih investitorjih, katerih investicija je financirana tudi z evropskimi sredstvi, saj terja nastanek dodatnih del dodatna utemeljevanja. Neustrezna utemeljevanja lahko imajo za posledico izgubo evropskih virov financiranja. V tem primeru je tveganje za investitorja lahko usodno, saj investitor investicijo običajno financira s kreditom poslovne banke, ki ga po uspešno končani investiciji zapre s pridobitvijo evropskih sredstev. V primeru, če finančna konstrukcija temelji na pridobitvi evropskih virov, ki kasneje ne bi bili odobreni, mora investitor sam vračati kredit, kar lahko povzroči njegovo insolventnost in ga privede celo do osebnega stečaja.
Porok za stabilnost in varnost so dobri temelji
Tako kot so dobri temelji vsakega objekta podlaga za stabilnost in varnost tega objekta, je dobra projektna dokumentacija temelj za finančno stabilnost in varnost investicije. Lahko bi trdili, da so problemi pri izvajanju investicije v korelaciji s tem, ali imajo investitorji v fazi izdelave projektne dokumentacije ustrezno strokovno pomoč. Tudi sicer naše izkušnje kažejo, da imajo investitorji največ te- žav prav na področjih oziroma iz pogodb, ki so jih urejali sami oziroma pri katerih niso imeli strokovne pomoči. Vsekakor je za investitorje, ki sami nimajo strokovnega znanja za izvajanje investicije, nujno, da jim celotno investicijo, vse od izdelave projektne dokumentacije do razpisa za izbor najustreznej- šega ponudnika za izvedbo del, priprave gradbene pogodbe in gradbeni nadzor, vodi strokovnjak, ki ima za to potrebno znanje in izkušnje. Investitor naj torej v svoje dobro najprej poskrbi za zaščito svojih interesov in naj v ta namen najprej sklene Pogodbo o svetovalnem inženiringu in šele nato Pogodbo o izdelavi projektne dokumentacije in Gradbeno pogodbo.
»Dušan Pavčnik, »dipl. inž. el., dipl. ekon.;odgovorni nadzornik,
»dr. Cvetka Tinauer, direktorica in avtorica učbenika Osnove obligacijskega prava