pustil bi, da me razbiješna tisoče koščkovtakrat, v tisti norosti.pustil bi,da izbiraš,in pustil bi,da me sestaviš,v tisti tvoj okvirmasivni.a razbitisem se moral sam,ogledalo brez odseva,in sam sem moralse sestaviti nazaj,v okvir ta, brez izbire.le da zunaj so ostaliravno tisti deli mene,ki so bili