Kot zemlja popije mnogo mnogo kapelj dežja,ki padejo, poniknejo v njene globine,tako tudi duša vsrka mnogo mnogo bolečin,preden se uničujoče valijo iz neskončne boleče črnine.Mnogo kapelj se skupaj zlije,preden reka prestopi bregove in bobneč poje neubrane strašne melodije,uničujoč tudi dobre sado