Pravljičarji, med katere sodijo tudi slovenski premier in njegovi pribočniki, se morda ne zavedajo, da je globalizacije konec, zato ljudem še naprej pripovedujejo pravljice za lahko noč. Morda celo vedo, da je globalizacije konec, saj tega ni tako zelo težko spoznati, toda kljub temu vzneseno prip

Poglej

Globalni finančni kazino

Čeprav nam vodilni ekonomisti zagotavljajo, da gospodarsko okrevamo in čeprav borzni indeksi v zadnjih tednih rastejo, pa smo vendarle na samem robu nove globalne finančne krize. Kaj je vzrok, da nam gre v zadnjem času tako “dobro”? V resnici nam ne še zdaleč gre dobro, celo več: stanje globalne

Poglej

Ključni pomen globalne delitve dobrin

"Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in tako ustvari velikanski mednarodni vir, iz katerega

Poglej

Globalni Minotaver

Čemur smo bili priče prejšnji teden v Bruslju in Grčiji, presega vse scenarije mehiških televizijskih limonad. Dobimo nehote asociacijo na že videne scenarije ekonomsko-političnih izsiljevanj finančnikov na tistem kontinentu. Sploh po tem kar je storil Cipras, iz junaka se prelevil v izdajalca volj

Poglej

Osnovnošolsko znanje o globalnem segrevanju

Velikokrat sem že rekel in zapisal, da so ljudje pogosto zgolj vraževerni, neartikulirano skeptični dežurni kritiki in zavedeni dvomljivci ali pa se jim preprosto ne ljubi misliti. V tej perspektivi je zelo produktivno razmisliti, zakaj se univerzitetno izobraženi ljudje še vedno držijo Božjih načrt

Poglej

Globalni poziv k medsebojni delitvi

Če resnično želimo rešiti vse hujšo svetovno krizo, moramo poseči po rešitvah, ki presegajo vse dosedaj znane ukrepe. Vsaka država si na svoj način prizadeva za rešitev “svoje” krize in to pogosto na račun drugih, šibkejših držav. Pri tem so seveda močnejše države uspešnejše, a dejansko dosegajo le

Poglej

O globalni delitvi dobrin

“Predlagamo, da naj bi bila vsaka država naprošena, da naredi popis vseh svojih virov in potreb – kaj sama proizvaja in kaj mora uvažati. Nato naj bi bila vsaka država naprošena, da v skupni sklad prispeva to, kar ima – glede na potrebe – viška in na ta način ustvari velikanski mednarodni vir, iz ka

Poglej

Dialektika kapitalizma – paradoks globalizacije

Živimo v svetu, ki se radikalno spreminja. Spreminja se tudi doživljanje ljudi in razumevanje tega, kar je najbolj intimno človeško. Zdi se, da ni nobene meje več, da realnost in ljudje v njej že v bližnji prihodnosti ne bodo to, kar so še danes. Paradoks globalizacije je preprost: bolj ko se globa

Poglej

Globalizacija se bo končala v solzah

Tako so govorili in pisali nekateri ekonomisti in družboslovci že pred letom 2000, ko so opozarjali na prihajajočo veliko krizo. Seveda jih ni nihče jemal resno. Pravzaprav so se jim posmehovali in jih polivali z gnojnico. Taki so pač ljudje; nekateri so slepo zaverovani v novorek, zlasti če imajo o

Poglej

Skupne globalne dobrine - skrb zanje in njihova medsebojna delitev

Vodo kupujemo v plastenkah, ki jih podjetja polnijo iz vodnih virov v zasebni lasti. Celo deževnica je lahko zasebna pravica. Zasebne korporacije patentirajo genetski material rastlin in živali ter jih komercialno izkoriščajo. Številne zemeljske površine sekajo ograje z napisi “zasebna lastnina”. Na

Poglej

Globalno segrevanje jedrskih elektrarn

Nekaj dni preden so ptički, pajki in črvički s svojim plesom končno pričarali nekaj dežju podobnega (zabitih debelomožganarjev 'lepo' vreme ni niti malo onesrečevalo; malodane so plesali za podaljšanje), so na poročilih objavili kratko vestičko o Jedrski elektrarni Krško. Povedali so, da vodostaj Sa

Poglej