Najlažje je hoditi po ravni cesti, mehki travi, prijetni senci, prijetni gozdni poti brez skal, vzponov, naglih spustov in preskakovanja podrtih dreves. Najtežje je iti po poti polni strmih vzponov, hude vročine, dežja, mrzlih juter, mokrih visokih trav, ozkih grap neprehodnih, poti polnih trnja, ko

Danes na oddelku pobrišem mizice in nočne omarice in zamenjam prtičke. Pridem do gospe, od katere v teh dveh tednih še nisem slišala celega stavka. Vseskozi leži. Mislila sem, da spi, po kosilu je bilo. Pa zaslišim: "Od kje ste pa vi doma?" "Z Zaplane sem." "A z Zaplane? Jaz sem pa iz Rovt."... "

Rada imam sneg. Posebej, ko zjutraj pogledam skozi okno tople sobe in zagledam tole hudo romantiko. Ampak, ko živiš na hribu in moraš priti domov medtem, ko je na cesti že kar nekaj nespluženega snega, je pa druga pesem. Včeraj zvečer sva se vračala domov. V Dolskem sploh ni snežilo, V Lj. nekoliko,

Pred leti sem bila v neznosni finančni stiski. Tako zafrknjeno je bilo, da nekajkrat nisem imela niti hrane. Moje skrbi in strahovi so bili ogromni. Kako bova preživela? Kako bom poplačala dolgove? Ali se bo to sploh kdaj končalo? Je kdo na tem svetu, ki bi mi lahko pomagal? (sine je bil še otrok)

Zadnje čase pogosto naletim na objave, izjave kako smo ženske druga drugi tekmice, volkulje, ne prijateljice in podpornice. In kako to ni dobro, ni fajn, se ne sme več dogajati. Kako gledati na svet, ne da ga opredeliš na dobro in slabo? Kako povedati, da neko ravnanje ni okej, ne da bi v človeku

Orehe je stara mama skrbno zbirala, z edinega oreha, ki je rastel v bližini domačije. Potica se je pekla z moke iz edinega mlina v bližini, kamor se je odpeljal ječmen, katerega se je menjalo za črno moko. Prav nič potratna ni bila ta potica, namazana večkrat bolj na tanko kot na debelo, posebej kad

Ko sem danes delala zunaj, pride mimo en sosed, star možak tam blizu 80 gre. Pa sva udarila eno debato o vsem.  Potem sva nekako prišla tudi do smrti. Pravi: "Jaz sem enkrat že umrl in ti povem, da se smrti nič ne bojim. Me je srce izdalo (infarkt) in se spomnim, da sem padel in z glavo udaril ob tl

Bila sem vzgojena v krščanski veri. Sicer ne zelo na hard varianto, pa vendar precej. Takoj, ko sem se odselila v Ljubljano in začela hoditi v gimnazijo, je bilo z obiskovanjem verskih obredov konec. Niso me več pritegnili. Nikoli. Stoletja je RKC zlorabljala svojo moč in naredila precej zla, boleči

Kaka dva tedna nazaj je bil sončen, topel in prekrasen jesenski dan. Odpravila sem se na daljši sprehod v Žažar. Tam mi je všeč. Ne vem zakaj. Že ime je nekaj posebnega. Jesensko listje je šumelo pod nogami, sončni žarki so prijetno božali in v nekem trenutku zagledam en samcat listek, kako počasi i