Spravljam se pisat. Pa ne gre in ne gre. Želim dati ven, na svetlo, pa se vztrajno drži nečesa bolečega v meni. Boli manj, kot je bolelo včasih. Precej manj, ampak še vedno boli. Precej boli. Zavračanje. Spet sem bila zavrnjena. Od osebe, ki mi je blizu. Zakaj se mi je to zopet ponovilo, me zanima?

Na poti domov z Medjugorja v nedeljo popoldne smo se za uro in četrt ustavili tudi v Makarski. Sonce sijalo, morje vabilo. Ko pridemo do rive, skupina zavije levo, jaz pa desno. Grem kakih 50 m naprej, na plažo. Brez kopalk sem in brez brisače. Na pesek odložim svoj ruzak, slečem hlače, majico ter

Sem in tja se mi zgodi, da naletim na moškega, ki ga začutim onkraj telesa, onkraj spola in vsakršne pripadnosti. Včasih, ko se mi je to zgodilo v preteklosti, sem pogosto mislila, da sem srečala svojo sorodno dušo, svojega pravega življenjskega partnerja in svojo naklonjenost sem vedno iskreno poka

Sedim na klopci pred kamnito hiško, gledam prekrasno jezerce in ostale lepote. V čudovitem okolju sem. Iz bližnje restavracije se slišijo zvonki ženski glasovi in njihov radoživ smeh. Nekaj časa jih niti posebej ne zaznam. Uživam v jesenskem soncu, globoko vdihajoč mediteranski zrak.. Kar naenkrat p

Nikoli nisem znala pripraviti tako dobre bele kave kot moja stara mama. Preprosta kmečka ženska, ki je v prav vsako hrano dala svoje veliko srce. Ta čas, ko sem živela pri njej, sem hodila peš v trgovino, v mali kraj Peče. Približno pol ure v eno smer. Vsakič mi je narekovala seznam. Vsakokrat se je

Letos poleti sem srečala svojega bivšega ljubimca. Več let sem bila nesrečno zaljubljena vanj. On je to seveda vedel in uspešno izkoristil za občasno telesno razmerje, za skok med rjuhe. Takoj na začetku te dolge kalvarije mi je dal jasno vedeti, da resnega razmerja ne želi in da je vse kar od njeg

Zvečer sem  na spletu opazila sliko s puzzli.Puzzle v meni vedno sprožijo spomin na zelo žalosten dogodek.Bilo je jutro, ko bi Vojko moral odpotovati službeno v Malezijo. Za dva tedna.Prejšnji dan smo  praznovali Lovrov rojstni dan. Četrti.Pozno zvečer se je Vojko spomnil, da ima pri mami še dve knj

Dobila sem vprašanje zakaj toliko pišem o svoji notranjosti, se toliko javno razkrivam, zakaj ne skomuniciram teh težkih stvari zasebno, s kom v pogovoru... Dolgo nazaj, ko me je Vojkova smrt dotolkla, sem naletela na skupino za samopomoč svojcem samomorilcev, ki jo je takrat vodila Onja Grad. V sku

Danes zjutraj pred najino kopalnico. "Pero, a boš kmalu?" "Tuširam se." "Mene sračkat', daj pohiti prosim." "Sem ravno začel."... "Perooooo!!" "Pa daj pridi in naredi svoje, bom se stran obrnil", se sliši iz tuš kabine. "Ne moreeeem." "Seveda lahko, ti ja vse zmoreš."In nisem zmogla več, stopila sem