1
Belina brez iz tvoje grude veje
in zelenijo tvoja mila lica,
spokojno vabiš kakor golobica,
da potniku se strt obraz zasmeje.
Ko sonce ga rumeno zlato greje,
zelena, oj, privabi ga stezica,
na koncu nje ga čaka lepotica,
plavina njena mnogo let našteje.
Odgnala kaplja temne bo spomine,
ko z v