Pred kratkim sem kupil po zelo ugodni ceni (slabih 5EUR, ampak je zame vredna najmanj 20EUR) odlično knjigo FORMULA 1, avtorja Duška Dragića, v trdi vezavi.
Knjiga je odličen zgodovinski pregled najvišjega ranga v avtomobilizmu, ki se je pričela leta 1950 z dirko Velike Nagrade Velike Britanije.
Prvi zmagovalec, prve dirke in na koncu tudi Svetovni prvak je bil Italijan Nino Farina z Alfo Romeo.
Knjiga vsebuje vse popolne podatke o »poleposition«-ih, zmagovalcih posameznih dirk in točkovni seštevek vseh tekmovalcev in od leta 1958 tudi točke za konstruktorske ekipe.
Moram reči, da mi je bila knjiga zelo všeč. Ob imenih dirkačev iz let 1980 naprej sem se spominjal Nedelj, ki sem jih še kot mulec preživel pred TV ekrani, ko sem redno spremljal dirke Formule 1 in imel po sobi ogromno plakatov najboljši dirkačev na svetu.
Spominjam se imen in plakatov Emersona Fittipaldija, Jodyja Scheckterja, Niki Laude, Jamesa Hunta, Maria Andrettija, Gillesa Villeneueva, Nelsona Piqeta, Kekeja Rosberga, Alaina Prosta, Ayrtona Senna, Gerharda Bergerja, Nigela Mansella pa tudi Michaela Schumacherja, Damona Hilla, Rubensa Barrichela, pa sina Gillesa Villneueva Jacqesa, pa Mike Hakkinena, Fernanda Alonsa, Kimija Raikkonena in še vedno tekmujočega, sedaj že sokraj 3 x svetovnega prvaka Lewisa Hamiltona in na koncu Sebastijana Vettela.
Bil sem strasten navijač in oboževalec Nikija Laude. Leta 2013 sem si ogledal odličen film, posnet po resničnih dogodkih »Dirka življenja« (ang Rush), ki pripoveduje o rivalstvu med Nikijem Laudo in Jamesom Huntom
(http://www.imdb.com/title/tt1979320/).
Kasneje sem Navijal za Maria Andrettija, še kasneje za Kekeja Rosberga, ki se ga spominjal tudi iz dirke MOTO GP (takrat je bil v motociklizmu najvišji razred dirkanja 500ccm) na Grobniku leta 1988, kjer sta se v ekshibicijski vožnji pomerila Keke Rosberg v dirkalniku Formule 1 in Giacomo Agostini na motociklu 500ccm. V priloženem, na žalost zelo slabem posnetku, si lahko ogledate ta ekshibicijski dvoboj.
Rosberg se sprva vozi za Agostinijem, ker je bilo v ovinkih zelo težko prehitevati in ker je pazil, da ne bi zbil Agostinija. Ko pa kasneje prideta na ravnino, pa Rosberg pritisne na plin in zdi se kot, da bi se Agostini ustavil.
Bilo je krasno doživetje in pravi hrup motorjem, tako Formule 1, kot seveda motociklov.
Kasneje sem užival v dvobojih Alaina Prosta in Ayrtona Senne od leta 1985 naprej. Moram reči, da sem navijal za Prosta, Senna pa mi nikakor ni bil všeč, čeprav me je pretresla tragična nesreča Senne leta 1994, ko je tragično preminil na dirki San Marina, ko je z nezmanjšano hitrostjo in brez zaviranja v levem ovinku zapeljal naravnost v zaščitno ograjo in podlegel poškodbam.
Obstajajo različne variante o tem zakaj je prišlo do nesreče in nek ponetek na Youtubu prikazuje analizo nesreče tik pred trčenjem, ko naj bi Sennova glava omahnila, kar naj bi pomenilo, da naj bi tik pred trčenjem padel v nezavest.
Od leta 1994 je sledilo dve letno obdobje zmagoslavja Michaela Schumacherja, ki ga nisem ravno vzljubil zaradi umazanih iger, ki jih je prikazal med dirkami.
V letih 1998 in 1999 je briljiral še en »moj« dirkač in sicer Mika Hakkinen, ki je osvojil naslova, potem pa je sledilo obdobje Michaela Schumacherja od leta 2000 do 2004, ko je osvojil fantastičnih 5 naslovov svetovnega prvaka. Priznam, da ta leta nisem veliko spremljal Formule 1, pa ne zaradi Schumacherja.
Leta 2005 in 2006 je zaznamoval Formulo ena Fernando Alonso, kasneje pa še s po enim naslovom Kimi Raikkonen, Lewis Hamilton in Jenson Button.
Od leta 2010 pa je Formulo 1 zaznamoval »vunder kind« Sebastijan Vettel, ki je 4 krat osvojil naslov Svetovnega prvaka.
Od lani (2014) sem zopet pričel bolj intenzivno spremljati Formulo ena in sem navijač Lewisa Hamiltona, ki je blizu svojemu trejemu naslovu Svetovnega prvaka.
V vseh teh 65tih letih Formule 1 je poleg Ayrtona Senne umrlo še veliko znanih in manj znanih voznikov Formule 1, nekaj pa jih je srečno preživelo (Niki Lauda).
Pa še ta zanimivost.
Leta 1977 je Frank Williams, lastnik moštva Williams, prodal svoje moštvo »našemu« Walterju Wolfu (takrat naftni mogotec), za katerega je v sezoni tej in v naslednji sezoni (1978) vozil na koncu Jody Scheckter.
(Vir : Duško Dragič, FORMULA 1)
Komentarji (1)