Avtorske pravice so prejšnji teden zopet preplavile Slovenijo, najprej zaradi »AFERE SAZAS«, ker je Policija podala Kazenske ovadbe zoper odgovorne v eni najbolj poznanih »sprivatiziranih monopolnih« ZDRUŽENJ pri nas.
Kaj pa sploh so avtorske pravice?
Če pogledamo v slovensko WIKIPEDIO, citiram:
»Avtorske pravice (angleško copyright) so posebne pravice avtorja na izrazu svojega dela. Spadajo med pravice intelektualne lastnine.«
(Vir: http://sl.wikipedia.org/wiki/Avtorske_pravice )
Kdo pa ima pravico upravljanja z avtorskimi pravicami?
V Zakonu o avtorskih in sorodnih pravicah iz leta 1995, ki je bil nekajkrat dopolnjen, imajo dovoljenje za kolektivno upravljanje pravic:
– ZAMP – Združenje avtorjev Slovenije za kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic na delih s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodih,
– SAZAS - Združenje skladateljev in avtorjev za zaščito avtorske pravice Slovenije ,
– IPF - Zavod za uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov Slovenije za kolektivno uveljavljanje pravic izvajalcev in proizvajalcev fonogramov na fonogramih,
– SAZOR – Slovenska avtorska in založniška organizacija za pravice reproduciranja GIZ za kolektivno upravljanje pravic avtorjev in založnikov del s področja književnosti, znanosti, publicistike in njihovih prevodov v primeru reproduciranja in distribuiranja avtorskih del v korist invalidnih oseb ter reproduciranja avtorskih del za privatno in drugo lastno uporabo ter fotokopiranje preko obsega iz 50. člena ZASP, in
– AIPA - Zavod za uveljavljanje pravic avtorjev, izvajalcev in producentov avdiovizualnih del Slovenije za kolektivno upravljanje pravic.
Vse lepo in prav.
Prejšnji četrtek pa smo gledalci lahko spremljali Oddajo EPILOG na komercialni POP TV.
Moram reči, da me že dolgo kakšna Oddaja ni tako pritegnila, kot ta. Seveda je imelo gledanje te Oddaje posledico povišan krvni tlak in »pizdarjenje« proti nič krivemu ekranu, pa vendar sem se lahko vsaj malo »izpraznil« in »barabinom« svoje povedal vsaj v ekran, če že ni bilo mogoče drugače.
Največji vzrok za mojo jezo in povišan tlak je bila seveda zgodba o SAZASU. Ta »državno« in »sprivatizirano« združenje, ki služi milijone EUR je očitno samo sebi namen, oziroma namen je, da se »KORITNEŽI« dodobra obogatijo in zadevo sprovatizirajo do konca. Kot smo lahko videli v prispevkih se ne ozirajo na nikogar in z grožnjami in z zastraševanjem ohranjajo MONOPOL in visoke dobičkonosne EURE, ki jih plačujejo vsi, ki predvajajo slovensko glasbo.
Seveda se je najprej razživela tema o slovenski glasbi, ki se baje, vsaj po izjavah nekaterih avtorjev, odločno premalo vrti. Seveda se zaradi tega tudi njihov mošnjiček ne polni in kot smo lahko videli, je največji zagovornik SAZASA človek, katerega komadi očitno niso ravno priljubljeni in ni nekega pritoka denarja.
Očitno pač ni dobre slovenske glasbe, tista, ki pa je dobra pa se na žalost ne vrti dovolj, ker avtorji najbrž niso dovolj »NAŠI« oziroma priljubljeni pri šefih tega združenja.
Kot smo lahko videli v Oddaji, so se glavni odgovorni omenjenega združenja, na vprašanja o njihovem delu in o »ENORMNIH STROŠKIH« njihovega »POSLOVANJA«, ki ga (lej ga zlomka) vodi družina »nasilneža«, ki je pred skoraj letom dni, hotel s pestmi obračunavati na košarkarski tekmi, odzivali s protinapadi in nikakor nismo mogli izvedeti, kaj se v resnici dogaja oziroma kam odtekajo OGROMNI DENARJI, ki jih plačujejo »uporabniki njihovih storitev«.
Enostavno ni nobene TRANSPARENTNOSTI, oziroma ne ve se KDO PIJE IN KDO PLAČA.
No plačujemo »uporabniki«, pijejo pa »koritneži«.
V te zadeve se niti ne bi spuščal v mojem komentarju. Bolj mi gre na »kurac« to, da moramo za to njihovo »glasbo«, pa če nam je všeč ali ne, plačevati.
Prvo kot prvo za to glasbo plačujemo mi, mali ljudje, ki kupujemo to glasbo, bodisi CD-je ali preko interneta in ko gremo na koncerte teh pevcev in skupin zopet plačamo vstopnico za koncert.
Naslednji plačniki so radijske postaje in TV postaje.
Potem to, že plačano glasbo, ki jo vrtijo radijske postaje in TV postaje še enkrat plačujejo lastniki lokalov, takšnih drugačnih, ki imajo v lokalu radio, oziroma zvočnike.
Lastnik srednje velikega BARA na mesec za »glasbo« plačuje SAZAS-u in IPF-ju cca 50 EUR, kar je spet en strošek več za lastnika lokala, čeprav nekateri sploh ne vrtijo radijskih postaj in slovenske glasbe.
Poraja se mi vprašanje, zakaj je potrebno kar naprej plačevati neke »storitve« avtorjem, ki so zaslužili že z prodajo svojih CD-jev ali z internetno prodajo in na koncu tudi s koncerti, ki jih prirejajo za svoje oboževalce.
Zakaj moramo mi kar naprej plačevati avtorjem? Zakaj nekomu kar naprej plačevati za neko opravljeno delo?
Ko nekdo npr. napiše knjigo in jo izda, dobiva denar od prodaje te knjige in to je to. Zakaj pa potem glasbeni avtorji kar naprej dobivajo denar, ker se pač njihova glasba vrti na koncertih, v lokalih, v frizerskih salonih, na televiziji, na veselicah in drugod.
Naj se glasbenim avtorjem za njihovo delo plača ENKRAT, oziroma izvajalec njegove glasbe naj plača avtorju honorar in to je to. Za vsak prodan CD naj avtorju pripada toliko in toliko, plača naj izvajalec.
Zakaj plačujemo mi, ker se zadeva pač javno predvaja?
Konec koncev ljudje ne poslušamo vse glasbe. Nekaj nam je všeč, nekaj pač ne.
Zakaj plačevati nekaj kar nam niti ni všeč?
Avtorjem glasbe naj pač plačujejo IZVAJALCI NJIHOVE GLASBE!
Vsaka podobnost z resničnimi osebami in institucijami je nenamerna in je zgolj slučajna.
Komentarji (1)