Za današnji zapis so me spodbudile različne objave in komentarji ob smrti ljudi, kjer se ljudje odzivajo na različne načine in pišejo znamenito ameriško kratico »R.I.P« kar pomeni »Rest in peace« oziroma v slovenskem jeziku »počivaj v miru« in različni tattoo napisi v tujih napisih.

Ob tem se sprašujem kaj je narobe z slovensko kratico »P.V.M«.

Ali smo se res popolnoma predali »poangleščevanju« tudi takšnih izrazov sočustvovanja z mrtvimi?

Tetoviranje je v zadnjih letih v Sloveniji zelo poraslo. Ljudje se odloča(m)jo za različne motive in seveda tudi napise. Napisi pa so v večini primerov v angleškem jeziku ali pa so to kitajske pismenke in tudi arabske črke oziroma napisi ali napisi v cirilici.

Opazil sem zelo malo tattoojev z napisi v slovenščini.

Poglejmo si nekaj primerov napisov v angleščini, ki so pri nas zelo popularni in kako bi le-ti zveneli v slovenskem jeziku:

»NEVER GIVE UP«       »NIKOLI SE NE PREDAJ« ali   »NIKOLI NE OBUPAJ«

»ONLY GOD CAN JUDGE ME«     »SAMO BOG MI LAHKO SODI«

»HOPE«                     »UPANJE«

»FAITH«                    »VERA«

»TRUST IN GOD«          »VERUJ V BOGA«

 »FOREVER IN THE HEART«           »VEDNO V SRCU«

»LIVE YOUR DREAMS«               »ŽIVI SVOJE SANJE«

Ali niso slovenske verzije napisov čisto dobre?

Sprašujem se zakaj slovenski jezik ni dovolj dober za na kožo? Ali se sramujemo svojega jezika? Ali nam bi bilo zoprno, da bi v primeru, da bi nas tujec vprašal kaj to pomeni, prevajali v angleščino?

Veliko ljudi si da tetovirati razne slogane v kitajskih pismenkah ali v arabskem jeziku. Zakaj?  Moje mnenje je, da zato, ker je to popularno ali ker nočejo, da drugi ljudje vedo kaj imajo napisano.

Je pa to lahko zelo nerodno, če se ne pozanimamo dobro ali je napis pravilen in ali ta napis pomeni to, kar mi hočemo.

Že dolgo razmišljam o tetovaži, kjer si bom dal napis ali stavek v slovenskem jeziku, ne v angleščini.

Prav bi bilo, da damo mnogo bolj spoštujemo slovenščino, ki je edinstvena in konec koncev jo govori dobra dva milijona ljudi (če štejemo še naše redke zamejce in tujce, ki so se naučili slovenščine).

Bodimo ponosni in ne padajmo pod vpliv tujih jezikov in popularnosti oziroma, da bomo »in«.