Zase lahko rečem, da sem velik DOMOBLJUB, kar se lahko vidi tudi na KARANTANCU, ki krasi mojo profilno sliko.

Slovenščina je krasen in edinstven jezik in vsaj dva zapisa sem napisal o tej temi. Edinstven je tudi zato, ker ima dvojino in če pogledamo na Wikipedi, lahko v spodnji povezavi preberemo v katerih jeziki je le-ta prisotna

 (  https://sl.wikipedia.org/wiki/Dvojina ).

Seveda v tem zapisu ni moj namen govoriti o DVOJINI in o pisnih pravilih le-te. Čeprav lahko rečem, da opažam, vsaj pri mladih, da ne uporabljajo DVOJINE in da se naš slovenski jezik počasi levi v neko slovensko-hrvaško-srbsko-angleško-germansko  spakendravščino.

Zase in za mojo drago lahko rečem, da sva ponosna Slovenca in da uporabljava pravilno slovenščino, seveda z pridihom najinega narečja.

Ko sva hodila na morje na hrvaško obalo (sedaj sva se odločila, da naju nekaj časa ne bo več tja in da greva raje kam drugam, v kakšno drugo državo) se, na recepciji govoril slovensko, ker če receptorji lahko razumejo nemški, angleški, italijanski, češki jezik, pa lahko razumejo tudi slovenski jezik, saj imajo največ gostov ravno iz Slovenije.

Normalno je, da če greš v tujino, v kakšno drugo Evropsko državo ali po svetu, da moraš govoriti vsaj enega izmed velikih tujih jezikov kot so : angleščina , nemščina, italijanščina, francoščina ali španščina, da se boš lahko sporazumel.

Tudi mladi begunci in migranti ponavadi govorijo angleško, da se lahko sporazumejo na mejah, ki vodijo proti Evropi.

Bistveno, kar pa sem hotel povedati s tem zapisom pa je, kar so seveda ponavljale mnoge javne osebe, da mi nikakor ni bilo všeč, da je naš velecenjeni predsednik Vlade z hrvaškim šaljivcem govoril v njegovem, hrvaškem jeziku.

Slovenščina je eden izmed 24ih uradnih jezikov Evropske Unije. Je enakopraven jezik in najvišji predstavniki Slovenske države so dolžni uporabljati ta jezik v uradni komunikaciji s predstavniki drugih držav.

S tem, ko uporabljajo Slovenski jezik, izražajo neko spoštovanje do naše suverene države, pa čeprav razumejo jezik sogovornika.

Ne bom rekel, da ne razumem predsednika Vlade zakaj je govoril v hrvaškem jeziku. Nasprotno, ga razumem, ker ga je enostavno povleklo notri.

Ne bi si pa smel tega privoščiti.

Seveda je bila napaka njegovega kabineta že v tem, da so hrvaškega komika sploh »vezali« predsedniku vlade.

Prvo kot prvo sploh niso preverili kdo kliče, kar je že glede varnosti zelo delikatna zadeva.

Drugo kot drugo pa mandatar za sestavo hrvaške Vlade, za katerega se je komik predstavljal, sploh ni še uradni predstavnik Hrvaške in to pomeni, da ni uradni sogovornik s strani Hrvaške.

Našemu predsedniku Vlade se je pripetilo to kar se nam Slovencem zelo rado. Ko naš sogovornik govori svoj jezik, ki ga tudi mi razumemo, se enostavno prilagodimo njemu in govorim v njegovem jeziku. Ne bom rekel,  da tudi jaz ne počnem tega, čeprav se trudim, da to počnem vse manj.

Gre pa pri temu tudi psihološki moment. Ko mi nekaj potrebujemo od sogovornika ali hočemo z njim navezati kontakt ali imamo neko korist od tega človeka, se bomo potrudili in z njim govorili v njegovem, materinem jeziku.

Ker imamo veliko sloganov, kaj je vse zakon, bi lahko za večjo in pravilno uporabo Slovenskega jezika uporabili tudi slogan:

»SLOVENŠČINA JE ZAKON!«

Če mi sami SLOVENCI ne bomo ohranjevali svoj jezik, ga ne bo nihče.

Za konec pa še zelo popularna šala:

Hodi Miha po Pokljuškem gozdu in nabira gobe.

Pristopi do moškega, ki pa gobe ne pozna dobro in nabira v svojo košaro vsepovprek.

Ko ta moški odtrga mušnico in jo hoče pospraviti v košaro, Miha zavpije :«Gospod, ta goba je strupena«.

Moški ga pogleda in reče :«Molim?«. 

Miha pa odgovori:«Ah nič, nič.«.