Knjiga, ki ti lahko zelo veliko pove o deželi, kjer že več kot 30 let ni miru, kjer so najprej Rusi (takrat že Sovjetska zveza) leta 1979 poskušali »delati red«, v novem tisočletju pa tudi Američani.
Knjigo zelo priporočam, saj vam lahko da odličen, mogoče celo nov pogled v razumevanje Afganistana in njegovih prebivalcev.
https://sl.wikipedia.org/wiki/Sovjetsko-afganistanska_vojna
Založnik o knjigi:
Pisateljica, režiserka in politična aktivistka, ki je odraščala v Iranu, v tem romanu, ki ga lahko berete v najmanj sedemindvajsetih jezikih, pripoveduje o življenju v nemirnem Afganistanu od konca sedemdesetih let pa praktično do sedaj. Piše nazorno, brez tabujev, na trenutke sarkastično, v težkem, slovesnem, skoraj bibličnem slogu. Protagonistka Širin-Gol, mati z otroki, je najranljivejši del družbe, katere dno ima drugačno globino od naše. Vsi so žrtve napetega, vojnega stanja, ki jih izčrpava že več kot dvajsetletje. Zakaj s knjižnih polic izbrati ta, sicer odličen prevod rojakinje Vere Čertalič, ki je poln bede in trpljenja? »Ker zahodnjaki lahko začutimo utrip svojega srca le, če vidimo trpljenje oddaljenih bratov?« Mogoče. V odgovor se ponuja Einsteinov citat z začetka knjige: »Miru ni mogoče ohranjati s silo. Doseči se ga da le z razumevanjem.«
OCENA: od 1 do 10 = 8
