Da, odgovornost glavnih nosilcev pravne države je očitno zelo velik problem. Tako lahko zaključim po ogledu Tarče, dne 10. oktobra, kje so trli probleme slabega delovanja države prava na primeru obravnave obtožb ljubljanskega župana Zorana Jankovića in njegovih sinov. Zanimivo je, da so se o tako resnem problemu države pred javnostjo pogovarjali državna sekretarka na Ministrstvu za pravosodje, predstavnik policije oz. pomočnik direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada, predsednik celjskega višjega sodišča, vrhovni državni tožilec ter novinar. Ministrica za pravosodje se je opravičila.

Ali smo vsi enaki pred zakonom?
V razpravi se je zopet pojavilo  aktualno vprašanje: »Ali smo vsi enaki pred zakonom?« Vsi predstavniki inštitucij pravne države so se strinjali, da so primeri, kot je primer Janković, ko pravosodni postopki trajajo predolgo in primer celo zastara, vredni širšega razmisleka. Prihaja do deviantnih epilogov primerov oškodovanja upnikov, pogosto je med njimi tudi država, dolžniki pa potem lahko udobno in razkošno živijo, ne da bi se jim skrivil en las. Tudi država oz. njena davčna uprava namreč ne uspejo izterjati nastalih dolgov. Vsi predstavniki pravne države na četrtkovi tv razpravi so kot  glavni vzrok neučinkovitih in dolgotrajnih postopkov navajali neustrezne zastarele zakone. Po njihovo že desetletja nimajo potrebnega učinkovitega orodja, to je zakona, ki ga sprejema zakonodajalec DZ RS, da bi lahko kaj konkretnega storili. Državna sekretarka Ministrstva za pravosodje je povedala, da intenzivno delajo na spremembah potrebne zakonodaje. Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Florjančič je na to temo nedavno izjavil:

»Ni vprašanje enakosti pred zakonom, če sodišče izvaja zakon, kot je napisan. V tem kontekstu ima sodišče pravico, da ga interpretira.«

Damjanu Jankoviću najbrž ravno zato ni bilo preveč težko, da je v tem kontekstu lahko izkoristil zakon in izbrisal 29 milijonov evrov dolga v treh podjetjih. In sodišče je to potrdilo. Ali je torej za dolgotrajne postopke in deviantne epiloge, ki kažejo na neenakost pred zakonom, edini odgovoren zakonodajalec DZ RS. Torej so krivi poslanci, bolj natančno in pravilneje pa kar predsedniki strank vladajoče pozicije, čisto nič pa ne policisti, ne tožilci in ne sodniki. Menim, da temu ne more biti tako.

Policisti, tožilci in sodniki ne morejo ubežati pred odgovornostjo
Ta njihova drža je lahko le beg pred njihovo odgovornostjo. Ne morem dojeti in sprejeti, da nekdo ve, da ima slabo orodje za svoje delo, pa nič ne ukrene, ne predlaga in ne zahteva, da dobi za svoje delo pravo orodje, da lahko korektno dela. Vsak, ki je odgovoren do družbe, bo to storil, če pozna svojo osebno odgovornost in ima vsaj kanček odgovornosti do ustanove, ki mu daje plačo. Ne poznam primera, da nekdo dobi nalogo, da skoplje globoko jamo, vodnjak, pa za to delo dobi le »lopato in karjolo«, a mirno dela, čeprav ve, da s takim orodjem ne more opraviti naloge. To ne počne nobena zrela oseba. V realnem sektorju in vsakdanjem življenju je tako ravnanje pri delu neodgovorno, ki se ga sankcionira.

Kdaj bo enako veljalo v inštitucijah pravne države, to je za organe pregona, za policijo, tožilce in za sodnike, enako za izvoljene poslance oz. vse ostale politike. Torej tudi za predstavnike zakonodajalca DZ RS, ki so po mojem sicer prvi odgovorni za kvaliteto dela državne uprave, brez česar država ni varna in ne uspešna. Kdaj bo torej pravo oz. politika pokazala svojo odgovornost za stanje in prenovila zakone, ki so bili v uporabi še v rajnki državi Jugoslaviji?

FOTO: Miro Majcen