Sedim v kotu, V sebi popolnoma dislocirana. Opazujem. Življenje občutim, kot šumenje, med tem, ko mi nekaj, s topo britvijo obrezuje, pravkar zaraščeno deviško kožico. Dislektična. Vidim in zamenjujem oblike, imena, obraze. Prepričana, da sanjam nočno moro iz otroštva. Dislocirano. Pomaknjeno v

O tonih in o glasu: Želim si, da bi lahko pozabila na tone s katerimi ljudje operirajo, s katerimi se naslavljajo name. V vsej lestvici, s celimi in poltoni vred, je vedno nekaj dvomljivega in dvoumnega. Človek bi se moral skoncentrirati na alikvotne tone, ki jih zazna le podzavest ali pa zelo iz