Tako ste pofukano pametni. Vedno več vas je. Vse veste. Vse vam je jasno in takim, kot sem jaz neprestano sporočate, da smo slabiči, da svoj čas zapravljamo za blesarije, da se ukvarjamo z nepomembnostmi, da se zatikamo na detajlih, kompliciramo… Za vas imam vprašanje. Kako si kdo sploh drzne tu

                            Sedim pred praznim zaslonom in trikrat pomislim, preden iz sebe začnem metati črke. Pa ne zato, ker bi me bilo strah ali sram, ali ker bi bila brezvoljna. Enostavno zato, ker se začenjam spraševati, ali ima sploh smisel pisati o rečeh, ki se mi podijo po glavi. Temati

Ob neskončni množini živopisanih podob, tekstov, prispevkov, sem navajena vihati nos. Navajena? Ne morem drugače. Le zakaj bi se človek tako zlahka pustil zaslepiti priročnim, navideznim resnicam, namensko igranim scenarijem? Da bi obšel grobe in ostre robove realnosti v kateri živi? Kaj je to? "