Ena od redkih slovenskih stvari, ki jih nadvse ljubim, je slovenski(moj materin) jezik. Že od malega se zabavam s tem, da obračam in prekopicujem besede, jih razstavljam in sestavljam nove. Z leti je to postal nekakšen hobi in tudi način izražanja. Ker sem imela priliko več let bivati v tujini, ve

Živimo v sistemu. Že od malih nog nas učijo kako razmišljati, kako se obnašati, nas usmerjajo, ločujejo po kategorijah. Ljudje v večino primerih svoje mnenje, oziroma nestrinjanje, obdržimo zase. Mislim, da je celo večina taka. Tudi sama sem nagnjena k temu. Lepo se je treba obnašat. Vljudno. Veli

Danes razmišljam o imaginarnem okolju v katerem živim. Kako smo vsi vdani v usodo in živimo tako, kot pač lahko v tej družbi, tej državi, tej uniji, tem svetu. Kdo je naš gospodar? Najprej občina, potem država, potem Evropska Unija….kdo je pa njen gospodar? Svet? Bog? Vesoljci? Vesolje??? Za življ

  Ta naša prelepa kurja državica, je resnično nekaj posebnega. Imamo številna naravna bogastva, gore, morje, prelepe hribčke in dolinice, ki kar vabijo nedeljske izletnike in tudi čedalje več turistov. Zadnja leta opažam, da so naselja in vasi veliko bolj urejene in okusno pozidane, kot v času soc

Vsi ne moremo biti alfa samci in samice. To preprosto ni mogoče in niti ni potrebno. To ne pomeni, da smo kaj manj, če to nismo. Pač, povsod v naravi obstajajo različne vloge. V krdelu, v panju s čebelami, v mravljišču in prav tako v človeški družbi. Upam, da se bo v naši miselnosti kdaj zgodi