Ko sem bil par dni nazaj na Šmarni gori, sem na poti navzgor opazil še ogromno lesa, ki je ležalo, bodisi na poti, bodisi ob poti. Od ŽLEDA, ki je ena naših največjih katastrof v Slovenije, je preteklo že 8 mesecev in gozdovi se le počasi čistijo. V ŽLEDOLOMU naj bi bilo poškodovano 40% slovenskega gozda, kar je ogromno, glede na to, da imamo v Sloveniji zelo veliko gozdov.
Naši vrli politiki so po ŽLEDU obljubljali marsikaj, eden izmed njih je bil tudi novi-stari minister Ž. Obljubljal je denar za sanacijo gozdov, nove lesne zadruge, nova delovna mesta, veliko priložnost za lesno industrijo in še marsikaj. Vrli politiki so določili tudi neke datume, nekje okrog prvega Maja, da se morajo pospraviti iglavci, zaradi katerih se lahko pojavi lubadar. No rok je bil zelo kratek, glede na to, da gre za enormne količine podrtih iglavcev.
Problem je seveda o mnoštvu lastništev v gozdovih, pa naj si gre za privatna lastništva ali državna lastništva.
V bližini mojega doma se opazil, da so se mnogi zasebni lastniki zelo trudili, da bi pospravili čim več lesa in ga porabili bodisi za kurjavo, bodisi za izdelavo lesne mase, bodisi za prodajo. Tukaj so seveda svoj lonček pristavili še nekateri brezvestni trgovci, ki so hitro dvignili cene orodja in električnih generatorjev, ki so bili potrebni za območja, kjer so bili ljudje tudi po več mesecev brez elektrike.
V glavnem se je iz meseca v mesec počasi pozabljalo na obljube, politiki so se predvsem ukvarjali z volitvami in sami s sabo, les pa počasi gnije v naših gozdovih. Obljubljenih zadrug ni, ljudi, ki bi spravili les v dolino in potem v predelavo niso našli oziroma očitno, da ni neke volje. Bilo je polno obljub, kakšna priložnost nas čaka oziroma da ŽLED pomeni SREČO v NESREČI, da se lahko naše gospodarstvo dvigne.
Enostavno tega ne razumem, kje so zdaj vsi ti vrli strokovnjaki, ki so obljubljali nove priložnosti. V čem je težava oziroma problem? Ogromno lesa je še v gozdih in nekateri kosi lesa so zelo lepi, zelo uporabni, bodisi za plohe, omare, pohištvo, konec koncev za kurjavo, les pa nam gnije, pa še lubadar naj pride, pa bo res zgodba o uspehu.
Naj se že enkrat nekaj premakne. Imamo ogromno število brezposelnih moških v najboljših letih, ki bi jih lahko izučili za delo v gozdu, delo z žagami, sekirami, delo spravila lesa, dela na žagah in ostalih stvareh. S tem bi imeli mnogo večje število zaposlenih, ljudje bi dobili plače, denar bi zapravili in s tem bi se tudi polnila državna blagajna.
Naj se naredi nova tovarna, po vzgledu IKEE, YISKA ali kake drugega znanega podjetja z lesom oziroma lesnim pohištvom, kot npr. LESNINA ali SLOVENIJALES. Lesa je ogromno. Zakaj mora v SLOVENIJI vsaka priložnost splavati po vodi. Ali res nimamo sposobnih ljudi, ki bi to pognali?
Zvečer pa preberem žalostno vest, da imamo še eno žrtev ŽLEDOLOMA in sicer možakarja starega čez 70 let, ki se je trudil, da bi počistil svoj gozd.
Komentarji (10)
Jan 30, 2015
0
Zlobni, CAR si. "Kaj bi mi brez domišljija" ;) Imel smo stoletni žled, imeli smo stoletne poplave, stoletna suša se mi zdi, da je tudi že bila v zadnjih letih, zdaj pa nas najbrž čaka še stoletni sneg, stoletne kobilice pa mogoče še kaj ;) Mislim, da pa moramo o tem povprašat našo Vlatko, da vidimo kaj nas vse še čaka in kdo bo glavni krivec ;)
Jan 30, 2015
1
MMC 27.01 2015 "Slovenska vojska si je danes na postojnskem letališču skupaj z ameriškimi kolegi nabirala znanje v vodenju robotskih letal. Nič neobičajnega, če si Slovenija ne bi želela tudi sama kupiti enega izmed teh letal. Nakup naj bi opravili že v letošnjem letu." Teorija zaroteje tudi letos potrjena. Brezpilotno letalo je zelo verjetno vplivalo na obilno sneženje v pretežnem delu ljubljene nam domovine. Čakam še analize strokovnjaka iz Postojne, ki bo obelodanil vso razsežnost zlobnih namenov, naših zaveznikov. Sprašujem se, kaj bo naslednje leto padalo izpod neba, če tokratni poizkus vplivanja na vremenskedogodke, ne bo zadovoljiv :-(
Jan 30, 2015
0
Najnovejše : Napnimo vse sile, da se še reši kar se da.
Oct 21, 2014
1
Mike, saj jaz ne vem veliko, nekaj sem slišala, nekaj sem brala, res pa moj ata dela preproste stvari iz lesa, grablje, čebre, lestve ... in o lesu marsikaj ve; ne vem pa, če on da kaj dosti an luno. Vsaj moja mama je trdila, da so to vraže ;) Sicer se pa zelo strinjam s tem, da je mogoče narediti veliko! Ob žledu sem tudi jaz predlagala par stvari ... Samo ne vem, komu naj rečem, da bi se res kaj zgodilo ... http://www.publishwall.si/solzemlje/post/98321/predlog-vladi-pomoc-pri-odpravljanju-posledic-pozleda Zlobni, po moje upoštevati staro izročilo ne more biti slabo, pač pa le dobro. Včasih so sušili les dolgo časa, preden so ga uporabili. Nisem prepričana, zdi se mi pa, da cm debeline 1 leto ... torej ploh 5 let. (Če se ne motim.) Danes smo pa ponavadi nestrpni, težko čakamo ... Če mizar uporabi premalo posušen les, se potem deska krivi ... Vem za primer, ko je mizar naredil okna za neko hišo in že prvo zimo jim je snežilo v hišo pri zaprtih oknih ...
Oct 20, 2014
2
Količine lesa za pospraviti so ne normalne za posek in spravilo domačih izvajalcev! Tisti, ki to delo le opravljajo, odirajo lastnike gozdov, prišel je pač njihov trenutek. Odvažajo v Nemčijo, Avstrijo,Italijo. Hrast, bukev, razvrstijo po kakovostnih razredih za svojo evidenco v m3, lastniku gozda pa plačajo na "počez" po 3€ (tri eure ) za 1000 kg (1T). Kdor se s ceno ne strinja išče drugega izvajalca, neuspešno :-) Ves les se uporabi! Najslabše kakovosti z lubjem in žagovino, ostružki, odrezki se pod velikim pritiskom briketera in peletira, energijska vrednost peletov, briketov je zelo podobna premogu. Tehnologija je danes v predelavi lesa tako napredovala, da se les seka skoz celo leto. Prva taka novost je kontrolirano sušenje v sušilnicah, s tem dosežejo stabilnost lesa, pa naj skrašam, tukaj so še lepljenci, iverne plošče vezani les i.t.d. Tukaj je še možnost uplinjevaja, polimerizacije, oglarjenja......... Samo v tej deželi, se nič ne splača :P Ana, luna in še kaj ! To spoznavajo tudi sedanji tehnologi, da se mora upoštevati. Zaenkrat bolj za stilsko, masivno pohištvo, inštrumente i.t.d :-)
Oct 20, 2014
1
Ana hvala za poduk. Ampak najbrž bi bil pa tak les mogoče dober za kakšen plohe in seveda za kakšno drugo predelavo. Mogoče za metje, za brikete ali za kaj drugega. Verjamem, da obstajajo strokovnjaki, ki bi vedeli kaj se da narediti s tem lesom, ne pa da propada, gnije in konec koncev je lahko tudi nevaren sam sprehod po gozdu zaradi tega drevja. Bistvo tega zapisa pa je bilo, da država nekaj obljublja, potem pa ko je potrebno nekaj storiti, pa obljub ne drži. Lep pozdrav
Oct 20, 2014
0
Se strinjam, Mike. Ampak za pohištvo recimo naj bi bil les podrt ob primernem času ... eni pri tem gledajo na luno in baje ni bila primerna tedaj. Od tega je potem odvisno, kako se bo les sušil in sploh kako se bo obnašal. V knjigi Vse ob pravem času menda piše (nisem brala, pač pa večkrat slišala navajanje), da ob primernem času podrt les sploh en gori oz. slabo gori in tako so lesene hiše iz pravi čas podrtega drevesa trdne in varne. In še to: nek naš sosed pripravlja drva za prodajo ... in rekel je, da jih iz tega od žleda podrtega drevja sploh ne bo delal - ker da glede na luno ni bil pravi čas. Na splošno tudi jaz vse porabim in verjamem, da se da ... ampak za drva je po moje res vse dobro, četudi kakšna drva morda ne dajo toliko energije, kot bi je, bi bilo podrto drevo ob nekem drugem času. Za pohištvo pa nikakor ni vse dobro. Lep pozdrav!
Oct 20, 2014
0
Moje nestrokovno mnenje je, da se za vsak kos lesa mesto najde.
Oct 20, 2014
0
No, nekaj je potrebno vedeti: ni vsak les dober za vse ...
Oct 20, 2014
0
Ni strokovnjakov. Tam na vrhu so PLAČANCI ali osamelci, ki ne morejo nič. AGENDA je jasna. Izbris Slovenstva.