Kak mesec pred in še kakšen mesec po, se bo vse vrtelo okoli LJUBLJANSKEGA MARATONA. Govorilo se je koliko ljudi teče. Koliko novih, navdušenih tekačev imamo, seveda predvsem rekreativnih. Seveda se vsako leto, ob tem času, spomnim na moje tekaške dneve, ki segajo že zelo dolgo nazaj, natančno v leto 1996 in 1997, ko sem se tudi jaz aktivno udeležil LJUBLJANSKEGA MARATONA številka 2 in 3.
Priznam. Pred 18. leti sem bil navdušen tekač. Res, da sem se na sovjo prvo tekaško preizkušnjo, na 2. LJUBLJANSKI MARATON, leta 1996 prijavil bolj ali manj iz radovednosti, po domače »iz firbca«. Tisto leto nisem ne vem koliko tekel, lahko rečem, da zelo malo in sem se vseeno prijavil na 7 kilometrsko preizkušnjo, praktično brez treninga. Moram reči, da mi je tak kar dobro uspel, bil sem v prvi tretjini tekmovalcev ( čas nekaj čez 31 minut), res pa je, da nas je teklo 188.
No na naslednji in sicer na 3. LJUBLJANSKI MARATON leta 1997, pa sem se kar intenzivno pripravljal skozi celo leto. Imel sem dobrih 70 kg in veliko pretečenih kilometrov. Prijavil sem se na svoj prvi in zaenkrat še vedno samo edini, mala maraton (21¸km). Tudi leta 1997 je bilo, v primerjavi z letos in prejšnja leta, zelo malo. V moji kategoriji ( 30+ ) naj je bilo 152 (samo mali maraton), tako, da neke posebne gneče ni bilo. Moram reči, da mi je šlo odlično, pretekel sem mali maraton z časom 1:36,00, kar je bil, vsaj zame vrhunski rezultat.
No v naslednjih letih se nekako nisem več loteval teh izzivov, mislim, da nekje 5 ali 6 let nazaj, sem zopet s treningom poizkušal, da bi se zopet udeležil maratona, ampak teden dni sem se pred preizkušnjo, na koncu treninga v Tivoliju, ko sem se vračal, začutil ostro in pekočo bolečino v stegnu in sanj o vnovičnem nastopu na pol maratonu je bilo konec.
Mogoče bom zopet poizkušal naslednje leto, 2015, ko bo 20. obletnica LJUBLJANSKEGA MARATONA. Ampak s pripravami moram pričeti že danes. Čeprav moram priznati, da me ti MARATONI ne vlečejo, predvsem zaradi ogromne gneče. Niti pomisliti ne smem, da bi moral 15 minut po začetku maratona, še stati in čakati, da se kolona pred mano premakne. Bomo videli.
