»Živjo, kako si?«, vprašanje, ki se mi prikaže po mailu. Koliko časa je že minilo od najinega zadnjega kontakta? HM…

 

3 tedne? Mesec dni?  Priznam, da sem vsak dan pogledal na svoj mail in potihem pričakoval njen mail, mogoče klepet, čeprav sem ji po najini zadnji kavici rekel, da bolje, da prekineva vse stike. Da nočem, da sva v stiku, ker je prehudo, ker me tako vleče k njej, da bom znorel.

 

V zadnjih 5.letih, od kar sva se spoznala, sva že neštetokrat poizkusila prekiniti vse stike. Pa nikoli nisva zdržala več kot mesec dni, raje manj.

 

Oba sva poročena, oba imava družine, oba imava super partnerja, oba imava otroke, pa naju vseeno vleče in vleče. Drugega k drugemu. Sla je neizmerna, strast je pogubna. Ko sva drug ob drugemu oba čutiva neizmerno silo, ki naju vleče skupaj. Vleče kot silni magnet, ki se mu ne moreš upreti. Magnet, ki mu nisi kos.

 

»Živjo, super sem. Odlično, bolje ne bi moglo biti, Srečen sem. Imam čudovito ženo in super otroka. Pa ti? Kako si ti?« ji odgovorim naslednji dan, čeprav se celi dan prepričujem, da ji ne bom odgovoril, da bom močan. Da ne bom popustil.

 

Moj odgovor pa že pomeni, da sva zopet na istem, tako kot vedno. Ne moreva se pozabiti, ne moreva drug brez drugega.

 

»Tudi jaz sem super. Uživam življenje. Moj zlati možek je super. Kupil mi je nov telefon. Jutri gremo na morje za 14 dni. Sama s prijatelji, komaj čakam.« mi odgovori.

 

Zvečer že klepetava po chatu. Pove, da je super, da ima zlatega moža, samo manjka ji adrenalina. Manjka ji strasti, da se odpne, da uživa maximalno, tako kot mi2. Hoče strast, hoče užitek, hoče adrenalin.

 

Pogovor zaključiva z obljubo, da se mi kaj javi z dopusta.

 

14 dni gre zelo počasi. Vmes sva v kontaktu. Še vedno se pogovarjava o tem, da bova zvesta oba, da gre za trenutke slabosti, da greva po njenem dopustu samo na kavico. Nekam, kjer bova oba »varna«, kjer naju ne bo zaneslo, kjer ne bova imela pregrešnih misli, kjer ne bo prostora za dotike, za draženje, za osvajanje.

 

Tisti ponedeljek me je bilo strah, strah samega sebe. Se bova lahko brzdala? Bova podlegla?

 

Že zjutraj sem začutil tisto, ko rečemo, metuljčki v trebuhu. Želel sem jo samo videti, nič drugega. Delal sem načrte, razmišljal kaj in kako bo potekalo. Koliko časa bova imela za kavico?

 

Dogovoriva se, da se dobiva v lokalčku blizu njene službe, spijeva kavico, malo poklepetava, pa vsak svojo pot.

 

Pridem malo prej in naročim kavico. Malo za mano pride ona, lepa kot vedno. Oblekica, visoki čeveljci, bujen dekolte. VAUUU.

 

Se bo dobro končalo?

 

Prisede, naroči kavico. Povem ji, da je lepa, da je sexy. Smeje se. Klepetava o tem in o onem. Imava super pogovore, ob njej sem 100% sproščen, zabaven. Smejeva se, magnet že deluje. Sedem bližje k njej, vprašujem jo ali ima spodnje hlačke. Ona se samo smeji :«Mogoče ja, mogoče ne«.

 

Božaj jo po nogi, ne brani se. Gledam jo v oči, ko se pogovarjava, gledam v njena usta, lepa vroča, mesnata. Joj kako bi jih sedajle grizljal, kako bi se poljubljal z njo.

 

Gledam v njen dekolte. Vroče lepe in velike joškice kar kipijo ven in kličejo, primi jih, poljubi jih, prisesaj se na moje vroče bradavičke.

 

Zabavava se, energije je ful visoka, adrenalin dela, magnet vleče in vleče oba. Se bova lahko zadržala, ali nama popustijo zavore.

 

Čas bo za odhod. Kako je hitro minilo.

 

»Zapeljem te do službe« ji zašepetam. Strinja se. Še 20 minutk pa začne z delom. Odpeljeva se proti vhodu, zapeljem v garažo. Še imava čas za klepet, za dovtipe, za rajc.

 

Ustavim se, ljudje hodijo v trgovino in iz nje. Pogledam jo v oči in v njih vidim strast, adrenalin, naslado. Poljubim jo, jo objamem, kar tam v garaži. Z roko jo božam po kolenih, vzdihuje, čutim adrenalin, z roko ji grem pod oblekico, dvigam se. Vroče mi je, qrac mi počasi in vztrajno otrdeva.

 

Sežem ji med noge. Nima hlačk, vlažna je, tako, da čutim vrelec že na nogi. Pobožam jo po vroči muci, nežno vzdihuje.  Opazujem okolico, nikjer nikogar. Ne razmišljam o ničemer drugem kot o njej, o njeni vroči muci o strasti o adrenalinu.

 

Hočem jo. Takoj, ta trenutek!

 

Prekineva. »Moram iti, imam še en majhen 5.minutni opravek. Če želiš me pokliči čez 5 minutk«.

 

Odide iz avta. Kaj naj naredim? Nor sem! Nor sem na njo! Hočem jo! Hočem jo sedaj takoj!.

 

Parkiram. Čakam 5 minutk. Pokličem jo. Povem ji, da jo hočem čez 2 minutki na WC-ju, na invalidskem WC, kjer sva se tolikokrat pofukala kot nora.

 

Čakam jo. Pride. Adrenalin dela na polno. Slečeva se. Qrac je trd kot kamen, kot skala. Imam občutek, da ga bo razneslo od adrenalina, od strasti.  Poljubljava se silovito, ognjevito. Slačim jo. Odpnem ji oblekico. Odpnem ji modrček. Pred mano stoji gola in željna.

 

Ni vrnitve. Od tu ni vrnitve, predaleč sva.  Božam ji joškice, poljubljam ji bradavičke, z usti jih vlečem, cuzam.

 

Z drugo roko jo božam po muci, vroča je, vlažna poželjiva. Medtem mi ga ona počasi drka, lepo z občutkom, s strastjo.

 

Skloni se in ga počasi z usti objame. Vzame ga celega v grlo. Čutim njene mandeljne. Nežno ga fafa in ga počasi drka.

 

Pripravljen sem. Hočem jo. Hočem jo sedaj, ta trenutek.

 

Sedem na tla, na mojo majico. Pride k meni. Z muco mi pride do obraza. Povlečem jo k sebi in ji z jezičkom dražim ščegetavček. Uživa, ječi, sproščena kot vedno.

 

Potem nežni sede na mene, na moj qrac, ki jo željno pričakuje. Spušča se in dviga. Fantastično je. Fantastičen sex. Poln adrenalina, strasti. ČISTI UŽITEK. Ko ji prihaja ječi, poljubljava se, da ne spušča glasnih zvokov. Vem , da bi sedaj najraje zakričala.

 

Dvigneva se. Obrnem jo proti umivalniku in ji ga porinem od zadaj. Kakšno super ritko ima. Božansko.

 

Porivam jo od zadaj, ko je naslonjena na umivalnik. Gledava se v ogledalo nad umivalnikom.

 

Kako je dobro! Kakšen užitek, kakšna strast! Samo MI2!

 

Držim jo za boke in jo porivam! Spet ječi, spet ji prihaja. Tik pred izbruhom sem. Obrne se, odpre usta in mi reče:«Hočem, da me pogostiš s svojo spermo«.

 

Noro je, ko mi pride se tresem, vrhunec naslade, zbrizgam ji celo porcijo sperme v njena sladka lepa usta!

 

Oba premočena, zadihana in vroča se hitro oblečeva in se posloviva!

 

Za take trenutke se živi!!!

 

Vsaka podobnost z resničnimi osebami je zgolj naključna!