Za današnji  zapis me je spodbudila včerajšnja vožnja po Ižanski cesti.

 

Omenjeno cesto so lani skoraj celo leto obnavljali od »Mokarja« pa do odcepa za Mateno. Cesta je res bila potrebna temeljite prenove. Ker je barje, se cesta, lahko rečem dnevno pogreza oziroma krivi. Zelo velik problem je bila ozka cesta ter zelo ozka bankina, po kateri so hodili prebivalci, oziroma stanujoči na Ižanski cesti, ki so sami sebe spravljali v nevarnost. Zelo velika nevarnost je pretila tudi voznikom. Na obeh straneh Ižanske ceste so bili globoki, zares globoki jarki in v primeru, da bi zavil v desno, oziroma zapeljal, zaradi konec koncev izogibanja, če bi kdo prišel nasproti po tvojem voznem pasu, bi padel najmanj 2 metra globoko v jarek. Pri tem bi lahko bil v življenjski nevarnosti zaradi samega globokega padca ali celo zaradi utopitve v primeru večdnevnega deževja, ker bi bilo v jarku veliko vode. Pa pustimo črne scenarije, samo bogve kdo bi odgovarjal, če bi do tega prišlo. Že takrat sem se čudil, kako da ne dajo zaščitnih ograj, saj lahko take nizke, kot so na AC ali na nevarnih odsekih drugih cest.

No in ko so sedaj po enemu letu lepo obnovili Ižansko cesto in jo razširili, postavile mostove, zaščitne ograje, pločnike in celo kolesarsko stezo so za odsek, ki je dolg 1,8 km, postavili nerazumljivo omejitev hitrosti na 40km/h.  

 

Na prometni znak so napisali omejitev hitrosti na omenjenem odseku na 40km/h, zaradi občasnih dela na cesti. Ta omejitev sedaj traja že skoraj pol leta. Cesta je dograjena, vsi priključi so več ali manj dograjeni in na par vožnjah preko dneva, nisem nikoli opazil nobenega delavca. V zadnjih pol leta se ni na omenjenem odseku delalo NIČ. Zakaj potem taka, lahko rečem, povsem nečloveška omejitev. Vozniki vemo, da je zelo težko peljati 40 km/h, sploh po ravni dolgi cesti, kjer ni praktično nobene nevarnosti, saj je pločnik in celo kolesarska steza. Če pa bi se vseeno kaj delalo na omenjenem odseku, pa bi delavci postavili začasni prometni znak in opravili svoje delo. Na vozišču pa zagotovo nimajo več kaj delati, razen mogoče kaj na pločniku.

 

Prav bizarno se je bilo peljati 40km/h po 1,8 km dolgem odseku, kjer ni bilo žive duše. Mogoče je bil kakšen radar, s katerim strašijo, oziroma, ko je menda nekdo pred kakšnim mesecem po javnem občilu vprašal ljubljanskega župana, čemu takšna neživljenjska omejitev na Ižanski cesti, odgovoril v slogu, da bodo opravljali radarsko kontrolo, ki bo lovila »dirkače«.  Upam, da ne bo Ižanska cesta postala polnilo mestne ali državne malhe.

 

Po mojem mnenju, če je že potrebno, bi bila lahko omejitev najmanj 50 ali celo 60 km/h, saj poznamo npr. Litijsko cesto, kjer je po nekje tudi zgoščeno naselje, pa je omejitev 60 km/h, da ne govorim Zaloška cesta ali Celovško cesto z enakimi omejitvami ali nekje celo omejitev na 70km/h, pa je tudi v naselju. Ižanska cesta pa je sedaj nedvomno bolj široka in z vsemi pritiklinami nedvomno bolj varna kot te ceste, ki sem jih naštel.

 

V Ljubljani imamo tudi nekateri cone, kjer je omejitev 30km/h, če naštejem samo Hrušica ali Bizovik, ali Fužine in druga naselja. 30km/h je zelo težko vozit, saj mkoraš voziti v 1 ali v 2 prestavi. Popolnoma ne življenjske omejitve in s tem birokrati, ki takle omejitve postavljalo kažejo samo to, kako nimajo pojma, oziroma so neživljenjski. V takih naseljih bi bila omejitev na 40km/h povsem ustrezna in pri taki hitrosti se lahko povsem varno zaustaviš.

 

No na koncu niso samo nekatere omejitve ne življenjske. Ne življenjski so tudi merilci z radarji (bodisi mestni redarji ali policisti – verjamem, da oni manj), ki pogosto ravno na takih odsekih merijo hitrost in s tem polnijo tako mestno kot državno malho.

mike1968 - OMEJITVE ALI KDO SE IZ NAS DELA NORCA?

Za današnji  zapis me je spodbudila včerajšnja vožnja po Ižanski cesti

mike1968 - OMEJITVE ALI KDO SE IZ NAS DELA NORCA?

Za današnji  zapis me je spodbudila včerajšnja vožnja po Ižanski cesti