Kako čas hitro beži. Kako se čas vleče.
Po SSKJ:
čàs čása m (ȁ á) 1. neomejeno trajanje: prostor in čas; čas teče; ekspr. čas beži, se vleče; meriti čas; enota časa / v teku časa / s časom se bo marsikaj spremenilo sčasom.
Na ta zapis me je navedla včerajšnja nogometna tekma (Borussia-Augsburg). Spraševal sem se, kako za nekatere ura teče tako zelo počasi, za druga pa tako zelo hitro.
Po Wikipedi je čas :
»Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da si dogodki sledijo drug drugemu. Pojem 'kasnejšega dogodka' temelji na privzetku o vzročnosti.
Standardna fizikalna enota za čas v mednarodnem sistemu enot je osnovna enota SI sekunda. Manjša enota za čas je na primer Planckov čas. Večje enote za čas pa so, razporejene od najmanjše do največje: minuta, ura, dan, teden, mesec, leto, Gaussovo leto, desetletje, stoletje, platonsko leto, kozmično leto, Hubblov čas.«
Pa niti ne bom razpredal o zgodovini časa.
Leto ima 52 tednov, Teden ima 7 Dni, Dan ima 24 Ur, Ura ima 60 minut, Minuta ima 60 Sekund, Sekunda ima 10 Desetink, Desetinka ima 10 Stotink itd.
Leta 2012 je bila povprečna življenjska doma v Sloveniji 80,12 let. Če to prevedemo časovne enote :
- 4.160 Tednov
- 29.120 Dni
- 698.880 Ur
- 41.932.800 Minut
- 2.515.968.000 Sekund.
Zanimivo a ne?
Ko smo mladi, nam včasih življenje oziroma vse omenjene časovne enote izredno počasi minevajo. Vsaj iz svojih izkušenj vem, da sem komaj čakal, da grem iz Osnovne šole v Srednjo šolo. V Srednji šoli se komaj čakal, da zaključim Srednjo šolo, da se zaposlim in da bom enostavno odrasel, samostojen s svojo plačo in denarjem.
Zanimivo pa je, da se mi je ta čas včasih tako dolgo vlekel. Zdelo se mi je, da gre čas izredno počasi.
Ko smo starejši pa imamo občutek, da čas tako hiti, da komaj dohajamo vse skupaj.
Pa čas vedno enako hitro teče.
Ko sem bil npr. med 4-letno šolo na straži se mi je čas neznansko vlekel. Skoz in skoz sem pogledoval na uro. Minute so tekle tako počasi kot ure. Zdelo se mi je, da se je čas ustavil. Ko sem za vikend odšel domov, se mi je zdelo, da čas nenormalno hiti, da vse prehiteva. 48 ur sem bil doma, pa se mi je zdelo, da je čas tako hitro minil, kot da bi bil 2 uri na straži.
Ko sem že omenil tekmo, ki se jo včeraj gledal ali kakšne druge tekme, ko navijamo za svojo ekipo. Ko naša ekipa povede se nam zdi, da je do konca tekme neskončno dolgo časa. Minute nam tečejo izredno počasi, vsaka sekunda je dolga kot minuta, vsaka minuta je dolga kot ura.
Ko pa naša ekipa izgublja¸ pa se nam zdi ravno obratno. Sekunde se nam zdijo minute, minute se nam zdi ure, čas hiti kot nor, zmanjkuje nam časa, želimo si, da sodnik podaljša tekmo za 5 ali 10 minut.
Ampak čas teče vedno z enako hitrostjo.
Ko smo z nekom, ki ga imamo radi, ki ga obožujemo se nam zdi, da čas beži s hitrostjo nadzvočnega letala. Ko pa npr. čakamo v čakalnici pri Zdravniku, pa se čas vleče in vleče, kot jara kača.
Ampak čas teče vedno z enako hitrostjo.
Ko sexamo se nam moški lahko zdi, da nam pride en dva tri, ženskam pa se lahko zdi, da to traja že neskončno dolgo ali obratno.
Ko smo v službi in se včasih dolgočasimo, ker ni pametnega dela, se nam čas neznansko vleče. Gledamo na uro in komaj čakamo, da bo ura 15 in da gremo domov. Doma nam bo čas, ki ga preživimo z ljubljeno osebo zelo hitro tekel. 8 ur v službi se nam bo zdel dolg 16 ur, 16 ur doma pa se nam bo zdelo dolgih samo 8 ur.
Ko bomo imeli v službo veliko dela, nam bo čas ekspresno hitro minil in bomo hoteli, da se malo ustavi, da bomo imeli dovolj časa, da delo dokončamo in da ne bomo delali nadur.
Ko se imamo lepo in ko uživamo si želimo, da se čas ustavi, ko se nimamo lepo in ko trpimo, pa si želimo, da čas z nadzvočno hitrostjo odleti proti cilju.
Konec koncev pa čas našega življenja (predvidenih 2.515.968.000 Sekund) teče enakomerno hitro.
Namesto zaključka:
Ko smo v torek spremljali SP v Vailu, smo si želeli,da pri naši TINI čas teče zelo počasi, ko smo spremljali Anno Fenninger pa smo si želeli, da gre čas zelo hitro.
No čas Anne se je za nas prehitro ustavil.
