Po sprejetju zloglasnih amandmajev Družinskega zakonika se je na spletu in tudi na tem portalu pojavila ena sama velika HOMOFOBIJA, do drugačno mislečih ljudi in enostavno SEM SE MORAL OGLASITI.

 

Pod vsemi novicami na spletnih časnikih ljudje komentirajo vse mogoče, potem komentirajo na Facebooku pa na Twiterju. V glavnem po celotnem spletu.

 

ENA SAMA HOMOFOBIJA.

 

Pojavlja se polno BRANILCEV »NORMALNE« DRUŽINE. Polno nekih »PAMETNJAKOVIČEV«, ki ne sprejemajo drugačnosti.

 

Naj že v začetku tega zapisa povem, da tudi meni homoseksualnost niti približno ni blizu. Pravzaprav sem mi zdijo poroke med njimi bizarne, ampak ZA BOŽJO VOLJO, to so tudi ljudje.

 

To so ljudje, ki so nastali iz moškega in ženske. To so ljudje, ki so jih starši vzgajali, kakor so vedeli in znali. Ti otroci so odšli v vrtec, potem so odšli v osnovno šolo, potem v srednjo, nekateri tudi na fakulteto ali pa so enostavno odšli v službo.

 

Tekom mladosti so spoznali, da so pač drugačni, da čutijo drugače. A so za to sami krivi?  Mislim, da ne, pa nisem študiral PSIHOLOGIJE.

 

Mnogo ljudi je to drugačnost potisnilo v podzavest in so sami sebe prepričali, da so »NORMALNI«, da niso drugačni.  Zato so si našli partnerja nasprotnega spola, nekateri imajo tudi otroka, ali celo več otrok. Po določenem času pa ko so si izoblikovali svojo osebnost, pa so dojeli, da so drugačni, zapustili so družino in pričeli z življenjem z človekom istega spola in najbrž so sedaj srečni.

 

Nisem psiholog, ampak nekateri psihologi, ki tudi pišejo na tem portalu dobro poznajo te zadeve, saj so to tudi študirali na Fakulteti.

 

Ker je družba, vsaj po svetu je tako, zrelejša, kot pred 20.timi ali 30.timi leti so tudi takšni ljudje prej spoznali oziroma so si prej sami sebi in tudi drugim priznali, da so drugačni. Zato je sedaj manj »faliranih« zakonov in ni več »glume« in je manj presenečenj in razočaranj partnerjev, ki so se v dobri veri poročili z »normalnim« človekom, ki je čez nekaj let zaradi svoje nagnjenosti pustil za sabo žalujočo ženo in otroke in se preselil k svojemu novem »enakospolnemu« partnerju.

 

Kot opažam v raznih zapisih in v komentarjih ljudi najbolj bolijo izrazi »zakonska zveza dveh oseb« in ne »moškega in ženske«.  Pa kaj? V čem je problem?  Pa naj se poročijo, če že imajo tako željo.

 

Zakaj se ljudje tako ukvarjate s tem?  S tem se ukvarjajo starejši ljudje, ki so poročeni, imajo otroke in so pač »pravilno zvezani«. Zakaj?

 

Saj imate svoje življenje. Česa vas je strah? A vas je strah, da so vaši otroci ali vnuki »narobe zvezani«? Kaj vas boli?

 

Kaj se bo zgodilo, če bodo vaši otroki ali vnuki nekoč priznali, da so "narobe zvezani"?

Se jim boste odrekli, ker to "kao" ni naravno, ker ni v skladu s krščansko vero?

Če ste krščanske vere ali berete koliko duhovnikov zlorablja majhne otročičke? A tu pa je krščanska vera OK?

Ne razumem.

 

Tu se zgražate nad tako imenovanimi posvojitvami.  Pa kaj vam je ljudje božji? A sploh veste, kako težko je v Sloveniji posvojiti otroka? Že »normalni« pari imajo ne mnogo težav s posvojitvijo. Enormna papirologija, preverjanja, kontrole itd itd.

 

A resno mislite, da bo kar prišlo do množičnih posvojitev otrok?

 

Zakaj taki predsodki? A bo takemu, posvojenemu otroku nekega homoseksualnega para tako hudo, da je potrebno delati tako štalo okoli tega? Kaj vas toliko srbi za njega?

 

Prepričan sem, da mu bo lahko zelo lepo. A mislite, da se bo s tem homoseksualnost prenesla na njega?

 

A veste koliko je otrok »normalnih« partnerjev in zakoncev, ki imajo grozno in trpeče otroštvo. Ko jih ti »normali« ljudje trpinčijo in zlorabljajo.

 

In sedaj napovedujete referendume, ki stanejo milijone EUR. Ja imejte referendum, ampak ga plačajte iz svojega žepa.

 

Sedaj bomo mesece brali o tem zakoniku. Tudi tisti, ki so v Politiki med najbolj glasnimi in ki se bodo najbrž prepoznali imajo v svojih vrstah polno ta skritih »narobe zvezanih« ali »kombinatorcev«, ki se bodo zopet poskrili in v etre lajali, kakor jim bo naročeno.

 

To sem zapisal, ker imam poln k..c teh debat, kako škodljivo je to za družine in kako ne naravno je da se homoseksualci med seboj poročijo in slučajno še posvojijo otroka.

 

Priznam, da tudi meni niso všeč geyi in lezbijke in da sem drugače tudi doma in v družbi včasih homofobičen.  Ampak pustim jih živeti. Način njihovega življenja je njihova odločitev  in če me pustijo na miru, jih tudi jaz pustim na miru.

 

Kaj na napišem za zaključek?

Ljudje ne zganjajate panike in ne sledite črednemu nagonu, ni vse tako hudo narobe, kot se v prvem trenutku zdi.

Največkrat pa so NAJVEČJI HOMOFOBI ljudje, ki so v podzavesti homoseksualci, pa še tega pri sebi niso razjasnili ali si tega priznali.

 

 

»ŽIVI IN PUSTI ŽIVETI«

mike1968 - HOMOFOBIJA

Po sprejetju zloglasnih amandmajev Družinskega zakonika se je na spletu in