IZGUBLJENE PRILOŽNOSTI

Znan slovenski pregovor pravi : »PRILOŽNOST IZGUBLJENA, NE VRNE SE NOBENA«. Moram reči, da pregovor zagotovo drži, vsaj ko to govorim zase, za moje življenje.

Koliko priložnosti, takšnih in drugačnih je v mojem življenju že šlo mimo, tega najbrž nikoli ne bom točno vedel.

Pa kaj bi se človek za to sekiral. Je pač šlo mimo, zaradi takšnih ali drugačnih razlogov oziroma situacij.

Ko sem bil še v mladih in samskih letih, je nedvomno šlo veliko priložnosti, glede punc ali žensk seveda, mimo mene. Ali je bil vzrok moja sramežljivost, ali pa mogoče moja neodločnost, cincanje.

Seveda kot mlad, sramežljiv fant, ki je samo ob pogledu na lepo dekle postal rdeč kot kuhan rak, absolutno nisem upal pristopiti k lepemu dekletu in jo nagovoriti, kaj šele očarati.

Seveda sem bil kot mlad fantič tudi zaljubljen. Zaljubljen v sošolko, ob kateri mi je, ko sem jo videl, vedno zaigralo srce. Seveda nisem imel poguma, da bi ji pristopil, čeprav je vedela za mojo naklonjenost njej. Je pa res, da sem se enkrat v šoli postavil za njo, ko jo je neki starejši fant spotikal, pa sem skočil vmes in ga nahrulil. Ne vem kako mi je to uspelo, najbrž imam to v sebi, da se vedno potegnem za dekle, za žensko.

Seveda iz najine »prve šolske ljubezni« ni bilo nič. Bil sem preveč strahopeten, da bi ji sploh kaj rekel. Bil sem introvertiran, vase zaprt fantiček.

No s prijatelji smo še v osnovni šoli organizirali kakšno domačo zabavo s prijetnimi in lepimi dekleti. Ona so bila odprta, zgovorna dekleta, mi pa sramežljivi, en bolj kot drugi. Bili smo tudi zelo plahi, kar se tiče deklet in jih sploh nismo upali osvajati, kaj šele kaj drugega. Prej in potem smo seveda sanjarili, kaj bi jim delali itd.

Kasneje so se dekleta zaupale nekemu njihovemu sorodniku, ki je bil z mojim prijateljem skupaj v vojski, da smo bili nenormalno plahi in da so one samo čakale, ali jih bomo kaj osvajali oziroma ali se bomo kaj lotili zadeve.

Eh. Nič od nič, pa so splavale priložnosti po zlu, vsaj za kakšen prvi poljub.

Prvi poljub se mi je zgodil šele pri 18. letu, ko sem spoznal mojo, lahko rečem, resnično »PRVO PRAVO MALDOSTNIŠKO LJUBEZEN«. S prijateljem sva šla na ples, na takratno naravoslovno gimnazijo za Bežigradom. Punce so sedele na stolih, fantje pa smo krožili okoli. S prijateljem sva se zagledala v dve punci in ju povabila na ples. No in z mojo plesalko sva kasneje postala par za dobra 3 leta, z manjšimi vmesnimi prekinitvami.

Ko sem s to mojo punco hodil cca 2 leti, sva nekega večera s kolegom odšla na pijačo v neko gostilno na Lavrici pri Ljubljani. Popila sva nekaj pijače in kolega je poznal luštno sexy »kelnarco«, ki se je spogledovala z mano. Bila je luštna punca, z odlično serijsko opremo (velike joške, lepo ritko, lepe nogice, lepe modre učke).

Ko je zaprla lokal smo skupaj odšli na burek na »štacjon« in kolega na tistem mestu oddala. »Kelnarco« sem potem odpeljal v njeno stanovanje, kjer sva pojedla burek.

Ne vem kaj mi je bilo, bil sem zopet ves »cagav« in sramežljiv in nisem izustil besede, čeprav se mi je ponujala na postelji. Halloooo Mike…..kaj ti ni jasno???

Potem sem se poslovil od nje in odšel domov. Ne ni bila kriva slaba vest. Ne vem, enostavno sem se po domače rečeno »usral«.

Seveda sem bil potem razočaran nad samim sabo in tega si še dolgo nisem oprostil. Kakšna fajn kelnarca.

JOJ MENE JOJ.

No potem, ko sem bil samski, sva s prijateljem hodila ven z dvema prijateljicama. Prva je bila »zatrapana« v mojega prijatelja, druga pa v mene, čeprav je imela fanta, ki sem ga celo poznal, no samo na »živjo«.

Ta moja »prijateljica« je bila zelo sexy. Joj kakšne lepe, velike, trde »joške« je imela.

BOŽANSKO

No nekega večera ko smo se vračali iz Diskoteke sem jo zapeljal nekam ob cesto v bližino gozda. Imel sem velik prostoren avto in »legen zici« so bili odlični, skoraj kot zakonska postelja. Seveda sva se lotila zadeve. Oba sva bila vroča in »napaljena« do konca. Rekla mi je, da je svojemu fantu rekla, da če ga bo kdaj prevarala, da ga bo samo z mano. Odličen občutek ni kaj.

Poljubljala sva se, slačila sva se, ljubil sem njeno čudovito mlado telesce. Erekcija je bila na vrhuncu. Oba sva bila gola in ležala je na meni, samo čisto malo je manjkalo, ( bil sem tako rekoč na samem vhodu) pa bi prodrl v njeno vročo muco.

Potem pa se je zgodilo. Ne vem kaj mi je bilo, to se sprašujem že celih 25 let.

Vprašal sem jo:«Ali si sigurna, da si to želiš?«.

Pa človek, a si normalen??? Kaj ti ni jasno stari??? Seveda se je potem premislila, mogoče jo je obšla slaba vest, ker se je potem z njim poročila in ima z njim otroke.

NE VEM, RES NE VEM.

Seveda mi je še danes žal.

ŽAL MI JE, ZELO MI JE ŽAL.

Potem se pa nisva nikoli več našla. Saj vemo, takrat pač ni bilo mobitelov, domov k njej pa tudi nisem »klicaril«.

Tako pač je bilo.

Seveda sem kasneje še kakšno takšno priložnost izpustil, ker sem bil, ali preveč »cagav«, preveč vljuden in nevsiljiv ali pa sem se po domače rečeno »usral«.

Ena izmed izgubljenih priložnosti je bila tudi neka znana Slovenka, TV zvezdnica, ki ne žari več v medijskem svetu (ime hranim v mojem uredništvu J ). Resnično sexy ženska s popolno »opremo«, se pravi z velikimi lepim »joškami«, lepim obrazom, lepimi nogami. Skratka skoraj popolna.

Spoznal sem jo preko mojega dobrega prijatelja. Nekajkrat sem jo poklical in ko je bila priložnost, da se dobiva pri njej »na kavici« je ravno takrat zmanjkalo elektrike v tem naselju, kjer je ona živela, pa sva »skenslala« najino »kavico«. Na žalost potem ni bilo več priložnosti.

Kot sem že dejal, zamudil sem kar nekaj super priložnosti.

Ali mi je žal? Ja mi je, za nekatere pač ne. Ko pa bom star in betežen mi bo »itak« žal za vsako, ki je nisem.

Sedaj pa si lahko samo rečem:

»Takšna je usoda, najbrž je to usoda, najbrž je to že za kaj dobro«.

Ampak tisto mlado dekle iz avta.

TEGA PA SI NIKOLI NE BOM OPROSTIL.