Med 10 dnevno vojno se je marsikaj zanimivega dogajalo. Imeli smo en primer ko se je rezervni miličnik, sicer malo starejši, ki je stražil PM ustrelil s pištolo v rit.
Enostavno je imel za pasom pištolo in se mu je sprožila, no najbrž ne sama. Najbrž je že kaj z roko šlatal za pasom in drkal sprožilec, pa malo nervoze in nesreča nikoli ne počiva.
Na srečo drugače pri samih miličnikih ni bilo nekih drugih nesreč z orožjem, saj so ti le znali rokovati z orožjem. Slišati pa je bilo, da je bilo kar nekaj nesreč med pripadniki Teritorialne obrambe. To so bile pač različne zgodbice, preverjene ali n nepreverjene. Sicer pa na naši postaji nismo bogvekaj sodelovali z njimi oziroma jih na naših koncih ni bilo videti.
Sem imel pa tudi druge naloge in ne samo delo na barikadah. Ker smo imeli na postaji tudi motorna kolesa smo med vojno opravljali tudi kurirsko službo. Neke noči sva morala s kolegom peljati nujno pošto v Celje. Oblečena sva bila v motoristični kombinezon, za pasom sva imela brzostrelno pištolo ŠKORPIJON. Na poti v Celje ponoči na stari magistralki ni bilo žive duše. Popolnoma sama sva bila na cesti in sva drvela do Celja in takrat najbrž še pomislila nisva, da bi naju lahko v vsakem trenutku kdo sklatil.
V tej 10 dnevni vojni pa mi je najbolj ostal v spominu oziroma me je najbolj prizadel en zelo tragičen strašen dogodek.
Moj kolega in prijatelj s katerim sva nekaj časa delala je neke noči opravljal svoje delo na barikadi, ki je stala na križišču Aškrčeve - Titove in Zoisove ceste. Jaz pa sem tiste noči delal na barikadi na obvoznici, na TRIANGLU. Zgodilo se je v poznih večernih urah.
Po službeni zvezi so nam javili, da je prišlo do streljanja na omenjeni točki in da je bil ubit en miličnik. Javljeno je bilo tudi, da storilec beži z osebnim avtomobilom znamke Zastava 101 in da gre proti izhodu iz mesta. Na naši točki smo bili pripravljeni v zaklonu in smo ga čakali.
Na omenjeni kontrolni točki se morilec ni hotel zaustaviti, temveč naj bi zapeljal proti barikadi in se pri tem ni odzival na poziv miličnikov in teritorialcev, da se zaustavi.
Na koncu je bil ubit pri Smeltu. Že takrat se je govorilo, da naj bi šlo za pripadnika teritorialne obrambe, ki naj bi se mu zmešalo. Morilec je še istega večera končal pod streli pri Smeltu.
Šele kasneje sem izvedel, da je bil ubit moj kolega miličnik Stanko. Spomnil se se, da smo se tistega večera pozdravili, ko smo odhajali na kontrolno točko.
To je bil zame res največji šok te vojne.
Komentarji (1)
Jun 16, 2016
1
Grozno, me pa čisto nič ne preseneti, glede na to, da je bilo kar nekaj pripadnikov teritorialne vojske na substancah in niso videli ure, da bodo lahko na koga streljali. Malo je manjkalo, da bi eden od teh v rambo rokavički še mene pihnil, ker postane pač Lara v takšnih situacijah dokaj velik provokator... Resnic pa menda nikdar izvedeli ne bomo. Prepričana sem, da so marsikoga, ki bi bil za razumevanje dogodkov pomemben, elegantno odstranili...