Ker veliko berem mi pod roke velikokrat pridejo tudi pretresljive življenjske zgodbe. Ta zgodba, ki jo vam predlagam v branje je naravnost šokantna. Šokantna zato, ker govori o otroku, mladi deklici, ki se nič hudega sluteča brezskrbno s kolesom pelje v šolo, kot se je že neštetokrat.

 

Pot ji prekriža zloglasni pedofil in morilec, ki z zlorabo malih deklic izpolnjuje svoje najbolj izprijene in bolestne potrebe.

 

Kakšen človek mora to biti, da se tako znaša nad otroki? Kakšna ženska, njegova žena, je lahko to, da pomaga izprijencu?

 

To nista človeka. To nista niti živali.

 

To je najbolj izprijena vrsta, ki ji na tej zemlji ni mesta.

 

Založnik o knjigi:

 

Grozljivih osemdeset dni v rokah "belgijske pošasti"

28. maja 1996 je komaj dvanajstletno Sabine na poti v šolo ugrabil neznanec s kombijem, Marc Dutroux, pozneje znan kot "belgijska pošast". Takrat je bila drobno, nekoliko uporniško dekletce, zato je policija sprva sumila na beg.

Kar se je zgodilo Sabine, je za vedno uničilo njeno otroštvo.


Marc Dutroux, stari znanec policije, jo je zlorabljal telesno in duševno. Med njegovo odsotnostjo je bila zaprta v nekakšni kletni celici, široki manj kot meter in dolgi nekaj več kot dva metra, med njegovimi obiski pa je dneve preživljala v sobi agonije, kjer se je znašla v peklu, na robu svojih zmožnosti preživetja. Da bi ohranila prisebnost in s tem tudi življenje, je pisala pisma staršem, reševala naloge iz šolskih knjig ali zaposlila razum kako drugače. Prav njena upornost ji je pomagala preživeti.

Šele po osmih letih je Sabine lahko spregovorila o svoji najkrutejši življenjski izkušnji. Prekinila je molk in na sodišču, pred očmi vse Evrope, zapečatila usodo svojega ugrabitelja v imenu vseh deklic, ki so končale pod njegovo roko.

  

Moj komentar:

 

Pretresljiva zgodbe 12-letnega otroka, ki ga je ugrabil pedofilski izprijenec MARC DUTROX s pomočjo svoje soproge.

 

Sabino so ugrabili na poti v šolo z kombijem, jo odpeljali v majhno celico, ki je bila pripravljena v  kleti DUTROXA.

 

Sabina je bila zelo osamljena, pisala je pisma staršem, ki pa jih seveda DUTROX ni pošiljal naprej. Vozil jo je v svojo spalnico in jo zlorabljal.

 

Zaželela si je družbe in zato je ugrabil še eno deklico, ki pa ji je to kasneje, ko sta bili osvobojeni, zelo zamerila, saj jo je obtoževala, da je ona kriva, da je tudi njo ugrabil.

 

Obe dekleti sta imeli blazno srečo, saj je pred njo zločinski par ubil več mladih deklet.