Tale zapis je nastal že v Juniju 2015. Dodal pa sem še nekaj zanimivih podatkov oziroma zgodb. Ali smo zapravili še eno priložnost, da katastrofo obrnemo v svoj prid?
Ko sem bil par dni nazaj na Šmarni gori, sem na poti navzgor opazil še ogromno lesa, ki je ležalo, bodisi na poti, bodisi ob poti. Od ŽLEDA, ki je ena naših največjih katastrof v Slovenije, je preteklo že 8 mesecev in gozdovi se le počasi čistijo. V ŽLEDOLOMU naj bi bilo poškodovano 40% slovenskega gozda, kar je ogromno, glede na to, da imamo v Sloveniji zelo veliko gozdov.
Naši vrli politiki so po ŽLEDU obljubljali marsikaj, eden izmed njih je bil tudi novi-stari minister ŽIDAN. Obljubljal je denar za sanacijo gozdov, nove lesne zadruge, nova delovna mesta, veliko priložnost za lesno industrijo in še marsikaj. Vrli politiki so določili tudi neke datume, nekje okrog prvega Maja, da se morajo pospraviti iglavci, zaradi katerih se lahko pojavi lubadar. No rok je bil zelo kratek, glede na to, da gre za enormne količine podrtih iglavcev.
Spodaj si lahko preberete kakšni so bili načrti za sanacijo ŽLEDOLOMA in ustanovitev državnega podjetja za upravljanje z gozdovi Slovenski gozdovi d.o.o., vendar se do sedaj, skoraj dve leti od katastrofe ni veliko premaknilo.
http://www.mop.gov.si/si/delovna_podrocja/zmanjsevanje_posledic_naravnih_nesrec/zledolom_2014/ in
Problem je seveda o mnoštvu lastništev v gozdovih, pa naj si gre za privatna lastništva ali državna lastništva.
V bližini mojega doma se opazil, da so se mnogi zasebni lastniki zelo trudili, da bi pospravili čim več lesa in ga porabili bodisi za kurjavo, bodisi za izdelavo lesne mase, bodisi za prodajo. Tukaj so seveda svoj lonček pristavili še nekateri brezvestni trgovci, ki so hitro dvignili cene orodja in električnih generatorjev, ki so bili potrebni za območja, kjer so bili ljudje tudi po več mesecev brez elektrike.
V glavnem se je iz meseca v mesec počasi pozabljalo na obljube, politiki so se predvsem ukvarjali z volitvami in sami s sabo, les pa počasi gnije v naših gozdovih. Obljubljenih zadrug ni, ljudi, ki bi spravili les v dolino in potem v predelavo niso našli oziroma očitno, da ni neke volje. Bilo je polno obljub, kakšna priložnost nas čaka oziroma da ŽLED pomeni SREČO v NESREČI, da se lahko naše gospodarstvo dvigne.
Enostavno tega ne razumem, kje so zdaj vsi ti vrli strokovnjaki, ki so obljubljali nove priložnosti. V čem je težava oziroma problem? Ogromno lesa je še v gozdih in nekateri kosi lesa so zelo lepi, zelo uporabni, bodisi za plohe, omare, pohištvo, konec koncev za kurjavo, les pa nam gnije, pa še lubadar naj pride, pa bo res zgodba o uspehu.
Naj se že enkrat nekaj premakne. Imamo ogromno število brezposelnih moških v najboljših letih, ki bi jih lahko izučili za delo v gozdu, delo z žagami, sekirami, delo spravila lesa, dela na žagah in ostalih stvareh. S tem bi imeli mnogo večje število zaposlenih, ljudje bi dobili plače, denar bi zapravili in s tem bi se tudi polnila državna blagajna.
Naj se naredi nova tovarna, po vzgledu IKEE, YISKA ali kake drugega znanega podjetja z lesom oziroma lesnim pohištvom, kot npr. LESNINA ali SLOVENIJALES. Lesa je ogromno. Zakaj mora v SLOVENIJI vsaka priložnost splavati po vodi. Ali res nimamo sposobnih ljudi, ki bi to pognali?
Zvečer pa preberem žalostno vest, da imamo še eno žrtev ŽLEDOLOMA in sicer možakarja starega čez 70 let, ki se je trudil, da bi počistil svoj gozd.
Se pa najde tudi kakšna zanimiva zgodba, ki ob vsej tej nesreči pokaže tudi zavist in škodoželjnost »pravih« SLOVENCELJNEV.
Imel se priložnost slišati iz prve roke zgodbo, ko je možakar hotel pomagati stari ženici, vdovi, da bi odstranil posledice žledoloma v gozdu, ki je njena last. Ponudil je, da ji odstrani ves poškodovani in podrti les. Les odpelje in ji ob tem ponudi še nekaj denarja za sam les. Sprva se je ženica strinjala, ker bo potem gozd očiščen in saniran. Povedal ji je tudi, da bo ob čiščenju imel nekaj stroškov z žagami, transportom in z delavci. Potem pa ga je ženica vprašala, koliko bo on sam zaslužil. Povedal ji je, da mora tudi on imeti kaj od tega in da bo nekaj malega tudi zaslužil.
V tistem trenutku pa je ženica odvrnila:«Če boš pa tudi ti kaj zaslužil, potem pa naj ostane gozd takšen kot je«.
Je tej zgodbi težko verjeti. NIKAKOR NE! Še ena potrditev, da slovenska škodoželjnost oziroma zavist nima meja.
Veliko je podobnih zgodb, ko leži podrt in že napol gnil les v gozdovih v privatni lasti in ko bi marsikdo rad pomagal sanirati te gozdove pa ti ljudje ne dovolijo.
Normalno in prav pa je, da če bo kdo vložil neko delo v sanacijo teh gozdov, da ob tem tudi nekaj zasluži.
KDO PA ŠE DELA ZASTONJ???
Mislim,da bi morali inšpektorji v kontrolo takšnih lastnikov gozdov, ki niso sanirali teh gozdov in s tem povzročajo škodo tudi drugim lastnikom gozdov in jih kaznovati.
Lubadar pa že dela svoje tudi v gozdovih , ki so državna last, , ker v dobrem letu in pol še niso bile odpravljene posledice ŽLEDOLOMA na območju Mosteca v Ljubljani.
Žled v številkah ( po 1. letu od ŽLEDOLOMA):
- žled je močno poškodoval 3,1 milijona kubičnih metrov iglavcev ter 6,2 milijona kubičnih metrov listavcev
- obnova gozdov je potrebna na skoraj 900 hektarjih poškodovanih gozdov
- skupna ocena škode na gozdovih in gozdnih cestah je 214 milijona evrov
- zaradi podrtega drevja je bilo neprevoznih 93 odstotkov vseh gozdnih cest
- do sedaj je bilo posekanih 60 odstotkov poškodovanih iglavcev, 27 odstotkov listavcev, od vse lesne mase pa okoli 38 odstotkov poškodovanega lesa
- sanacija poškodovanih iglavcev v žledolomu, zlasti smreke in jelke, bo predvidoma v večji meri končana do spomladi 2015
- sanacija poškodovanih listavcev bo potekala več let, predvidoma do konca leta 2016
- v letu 2014 je bilo v gozdovih za posek zaradi podlubnikov evidentiranih 440.000 m3 iglavcev kar je za četrtino več kot v letu 2013
- v naslednjih petih letih bo za obnovo potrebnih okoli 2,5 miljona sadik gozdnega drevja
- V letu 2014 se je pri sanacijskih delih v zasebnih gozdovih zgodilo več kot 100 težjih nesreč, od tega tudi 18 smrtnih, 3 smrtne nesreče so se zgodile pri profesionalnih izvajalcih gozdarskih storitev
- v letu 2014 je zavod za gozdove izvedel 140 tečajev varnega dela v gozdu za 3250 udeležencev
- brez električne energije je bilo zaradi žleda skupno okoli 147.000 gospodinjstev
- prvi teden intervencij zaradi ujme je delovalo okoli 30.000 gasilcev
Komentarji (1)
Aug 22, 2016
0
Grozljivo je kako so po žledolomu dopustili, da se lubadar tako razširi. Na to temo sem pisal dva blog zapisa že kmalu po žledolomu. Storilo se ni nič, kljub temu, da so obljubljali zadruge itd. Seveda pa je velika krivda tudi na lastnikih gozdov, ki niso pravočasno sanirali gozdov. Očitno pri nas pomaga samo represija in bi morali te lastnike gozdov ostro sankcionirati, čeprav je sedaj že prepozno.