Na začetku najinega odnosa je bil sex fantastičen. Bila je prava sexualna energija, veliko adenalina in oba sva kar pokala od sexualne energije.

Seveda pa vsaka lepa stvar, slej ko prej mine. Pa ne da mine naenkrat, mineva lepo počasi.

Manjšala se je potreba po sexu, predvsem z njene strani.

Jaz sem imel, tako kot vedno, veliko željo, veliko adrenalina, veliko strasti, ona pa jo je počasi izgubljala.

Moram pa reči, da me zadeve v postelji še niso pričele skrbeti in da nezadovoljstva še ni bilo.

Ker sem poskušal vse, pa ni prišlo do sprememb na bolje, pa so moje misli  sčasoma pričele bežati od doma.

Vendar moram poudariti, da je šlo samo za sexualne želje, za pomanjkanja sexa.

Na srečo so mi uhajale samo misli, sam pa nisem uhajal z doma in nisem iskal ljubice.

Ker sem se odločil, da moje Sare ne bom varal, sem se tega tudi držal.

Seveda sem imel pomisleke, imel sem krizo, ampak sem jo vedno nekako prebrodil.

Sex doma, se je rigorozno zmanjševal. Od začetnih 2 x na dan, je počasi padlo na 1 x na dan, po enem letu, pa na 3 x na teden, potem 1 x do 2 x na teden in na koncu včasih samo 1 x na 14 dni.

To pa seveda zame ni bilo ničemer več podobno.

Ampak ljubezen do Sare je pripomogla, da nisem begal od doma in odločil sem se, da bom svojo obljubo držal. To je bila seveda obljuba samemu sebi, ampak bila je obljuba.

S Saro sva si življenje lepo uredila in živel kot stara zakonca.

Bila sva pridna, hodila v službo, doma gradila življenje, si urejala stanovanje. Seveda pa sva si tudi privoščila. Ali je bila to savna, kopanje v bazenih, kakšen vikend paket v toplicah, smučanje in podoba razvajanja.

Tako sva se nekega dne odločila, da greva v Toplice, ki se nahajajo v bližini Ljubljane.

V teh Toplicah sem že nekajkrat bil in po navadi sem bil kar zadovoljen. Tudi tokrat je bilo tako.

Plačal sem dve celodnevni karti in potem sva z mojo drago uživala v kopanju in v termalnih vrelcih.

Nekje čez dobrih 14 dni, pa sem hudo zbolel. Dobil sem visoko vročino, ki jo dobim zelo redko, in bil sem kot ožeta cunja.

Dva dni sem bil zelo slaboten in mislil sem si, da sem dobil kako virozo in, da bo čez kakšen dan ali dva bolje.

Pa ni bilo in pričela se je prava kalvarija.

Predvsem sem bil zelo slaboten, tako, da nisem mogel niti sesti za mizo in kaj pojesti. Bolelo me je v trebuhu, vsaj čutil sem tako, čeprav ne vem ali je šlo le za moj zelo občutljiv želodec.

Bil sem tako slaboten, da so mi kar solze polzele policih.

Odločila sva se, da vseeno obiščeva zdravnika.

Tu pa se je pričela prava kalvarija. Najprej k moji zdravnici, ki je od vsega povedanega, kaj in kako se počutim in kaj me boli, slišala le to, da me boli trebuh.

Napotila me je na gastroenterološko kliniko, na drugi konec Ljubljane. Tam sem ves slaboten čakal slabi dve uri, da so me sprejeli in me potem poslali naprej na infekcijsko kliniko v centru Ljubljane.

Bil sem zelo slaboten in nisem mogel biti pokonci. Čakal sem kar nekaj ur na prvi pregled.

Takoj sem dobil v žilo nekaj proti vročini in moja me je odpeljala po rovih v KC Ljubljana, kjer so mi slikali pljuča.

Potem, čez kako dobro urico, ko je bila ura že blizu polnoči, pa sem dobil diagnozo : LEGIONELNA PLJUČNICA.

Dobil sem zdravila in poslali so me domov.

Po zdravilih sem si kmalu opomogel.

So me pa naslednji dan klicali iz infekcijske klinike, da jim povem, kje naj bi se zadrževal zadnjih 14 dni, oziroma kje bi se lahko okužil.

Nisem se mogel spomniti takoj, sem pa čez dva dni poklical nazaj in povedal, da sem bil 14 dni nazaj v Termah.

Seveda so inšpekcijske službe v teh termah napravile kontrolo vode in pip in ugotovili so, da sem se okužil prav tam, oziroma, da je imel en tuš ob bazenu oziroma voda v njem, legionelno okužbo.

Sledi nadaljevanje…….