Kaj se dogaja v glavi moškega, ki dvigne roko nad žensko?  S kakšno pravico moški dvigne roko nad žensko? Gre za zakon močnejšega spola nad šibkejšim spolom?

Z nasiljem se lahko srečujemo vsak dan v vsakršni obliki in včeraj je bil »dan nasilja nad ženskami« in lahko rečem, da nisem zaznal nobenega zapisa na to temu na PW, niti s strani kakšne ženske.

Dobro vem, da se ne dogaja samo nasilje moškega nad žensko, lahko je tudi obratno, ali pa moški nad moškim ali ženska nad žensko.

V mojem zapisu sem bom posvetil samo nasilju na ženskami, ker misli, da ga je tudi največ.

Društvo DNK na svoji spletni strani omenja, da so, citiram:

Združeni narodi leta. 1993 v Deklaraciji o odpravi nasilja nad ženskami nasilje nad ženskami opredelili kot "vsako dejanje nasilja, ki temelji na spolu in ima za posledico ali je verjetno, da bo imelo za posledico,  fizično, spolno ali psihično škodo ali trpljenje žensk. Vključene so tudi grožnje s takšnimi dejanji, odvzem ali samovoljna omejitev prostosti, ne glede na to, ali se to dogaja v zasebnem ali javnem prostoru."

(Vir: http://www.drustvo-dnk.si/)

Nasilje nad ženskami je lahko fizično, psihično ali spolno.

O nasilju nad ženskami je napisano ogromno knjig in prispevkov. Posnetih je ogromno filmov, vendar skoraj vsaka ženska, ki je izpostavljena temu nasilju, se  na začetku, le-tega ne zaveda oziroma se na začetku ne najde v tej vlogi.

Veliko žensk ob prvem stiku z nasiljem pomisli ali opravičuje moškega, ki je dvignil roko na njo, na to, da je sama kriva, da je »sprovocirala« svojega moškega ali da je on imel samo kratek trenutek slabosti in da se to ne bo več ponovilo.

Po nasilju, ki ga je moški izvedel nad žensko, ponavadi zelo kmalu  pride do faze OPRAVIČEVANJA.

»Oprosti, ne vem kaj mi je bilo«, »Ljubica moja, nikoli več se ne bo to zgodilo«, »Moja ljuba, težak dan sem imel in ne vem kaj mi je bilo« itd itd.  Ponavadi sledi kakšen šopek rož, kakšno drugo darilo in razvajanje.

Seveda ženska po navadi prvič oprosti.

Ob tem pa se ne zaveda, da če je bilo prvo nasilje nad njo oproščeno, se bo slej ko prej pojavilo drugo, pa tretje, pa četrto in nikoli ne bo samo od sebe končano.

Imam kar nekaj prijateljic, ki so bile žrtve nasilja »svojih« moških.

Bile so telesno trpinčene, spolno trpinčene (posiljene) in seveda psihično trpinčene in nobena se takoj po tem ni odločila in zapustila nasilnega moškega, ampak se je to zgodilo mnogo kasneje.

O tem kaj je hujše ali udarec ali psihični teror je veliko napisanega in o tem ne bom »nakladal«, čeprav se šele sedaj po 4ih letih, ko sem odšel od bivše žene, zavedam, da sem bil tudi sam žrtev njenega psihičnega nasilja več kot 20 let (o psihičnem nasilju bom pisal kdaj drugič).

Jaz bi rekel, da je hudo oboje in ko si enkrat »deležen« nasilja v kakršnikoli obliki, TAKOJ zapusti svojega MUČITELJA.

Vem, da je lahko nekaj pisati in govoriti in »talati« takšne in drugačne NASVETE, ampak druge rešitve sploh ni.

Ženske vaš NASILNEŽ se NIKOLI ne bo POPRAVIL. Ker če mu je enkrat uspelo brez posledic za njegovo dejanje, bo poskusil tudi drugič, pa tretjič, pa četrtič in do konca.

Kakšen moški pa si, če za uveljavljanje svoje volje, svoje frustracije, ki ti je zrasla v glavi ali pod vplivom alkoholnih ali drugih substanc, izvajaš nasilje nad žensko, nad ponavadi, šibkejšim spolom?

Tega nikoli in nikdar nisem mogel razumeti.

Z nasiljem nad ženskami sem se srečal v prvih letih moje prejšnje kariere.

Ko smo bili klicani zaradi nasilja v družini, ker to nasilje se ponavadi dogaja med štirimi stenami, ker zunaj štirih sten nasilnež nima jajc, da bi to izvajal, sem v sebi vedno zaznal bes in gnus nad takimi izrodki moškega spola.

Ko smo prišli na kraj dogodka pa smo ponavadi videli nek prestrašen moški stvor, ki se je po domače rečeno »usral v hlače«, ko je zagledal uniformo, oziroma moškega. V tistem trenutku ni več kazal svoje nasilne narave, ni razkazoval svojih mišic, ki jih je malo pred tem uporabljal, ko je mlatil svojo partnerko. Bil je kot polit cucek in na pamet mu ni prišlo, da bi se upiral moškemu oziroma močnejšemu.

IZRODEK in SLABIČ! Gnusil se mi je.

Od nekdaj sem vedel, da se nikoli ne bi mogel znesti nad žensko ali nad otroka ali nad kogarkoli šibkejšega od mene.

Velikokrat se ti nasilneži izgovarjajo, da jih je do nasilja pripeljala ženska sama, da ga je sprovocirala, da je toliko časa »najedala«, da je moral položiti roko na njo.

Razumem, da te zna ženska z svojim besedami, provokacijami ali konec koncev z svojim nasiljem pripeljati do tega, da bi se »spozabil«, ampak NE.

To se NE SME zgoditi. NIKOLI in NIKDAR.

ŽENSKE, popolnoma vas razumem, da se je včasih, no večinoma, težko odločiti in reči STOP NASILJU in takoj zapustiti moškega, ki izvaja nasilje nad vami, ampak zavedajte se, da se bo nasilje samo še stopnjevalo. Na žalost pa mnogo žensk ne uspe prekiniti nasilnega odnosa zaradi ekonomskih ali drugih težav (brez službe, finančna odvisnost od moškega, brez stanovanja…) ali razmišljanja v slogu »LJUBIM GA, NE MOREM BREZ NJEGA….

Ne bo samo od sebe izginilo, NIKOLI in ta moški vas NE LJUBI in vsa NIKOLI NI LJUBIL!

O nasilju bi lahko pisal romane, ampak bodi dovolj.

Če bo vsaj kakšna ženska, ki je žrtev nasilja moškega, prebrala ta zapis in ji bo inspiracija za to, da stori korak proti končanju nasilja, bomoj o zapis dosegel svoj namen.