Kar nekaj dni sem si vzel, preden sem se lotil analize slovenskega nogometnega reprezentančnega seznama in za kratko analizo obeh prijateljskih tekem slovenske nogometne reprezentance s Srečkom Katancem na čelu.

Niti se ne bom podrobneje spuščal v analizo igre in v sam seznam, bom pa nekaj besed namenil prihodnosti naše nogometne reprezentance, kot jo seveda jaz, kot nogometni kavč analitik, vidim s svojimi očmi.

Lahko na kratko samo pogledamo reprezentančni seznam, ki ga je Srečko predstavil 18. maja 2016 :

Vratarji (4):
Vid Belec, Carpi (ITA)
Jan Oblak, Atletico Madrid (ŠPA)
Grega Sorčan, Gorica (SLO)
Nejc Vidmar, Olimpija (SLO)

Branilci (8):
Bojan Jokić, Nottingham Forest (ANG II)
Boban Jović, Wisla Krakov (POL)
Luka Krajnc, Cagliari (ITA II)
Miha Mevlja, Dinamo Bukarešta (ROM)
Miral Samardžić, Rijeka (HRV)
Nejc Skubic, Konyaspor (TUR)
Aljaž Struna, Palermo (ITA)
Andraž Struna, PAS Giannina (GRČ)

Vezisti (12):
Matic Črnic, Domžale (SLO)
Josip Iličić, Fiorentina (ITA)
Kevin Kampl, Bayer Leverkusen (NEM)
Andraž Kirm, Omonia (CIP)
Rene Krhin, Granada (ŠPA)
Rok Kronaveter, Olimpija (SLO)
Jasmin Kurtić, Atalanta (ITA)
Jure Matjašič, Zavrč (SLO)
Rajko Rotman, Istanbul (TUR)
Benjamin Verbič, Köbenhavn (DAN)
Blaž Vrhovec, Celje (SLO)
Miha Zajc, Olimpija (SLO)

Napadalci (3):
Robert Berić, St. Etienne (FRA)
Roman Bezjak, Rijeka (HRV)
Milivoje Novaković, Maribor (SLO)

Kot lahko vidimo je bilo kar nekaj nogometašev, ki so se prvič znašli na seznamu Srečka Katanca in lahko rečem, da je bilo tudi kar nekaj presenečenj.

Za vratarje, kjer je naša pozicija kar visoka oziroma imamo kar nekaj odličnih vratarjev, bi rekel, da presenečenj ni.

Prvi vratar na tekmi s Švedsko naj bi bil Vid Belec, ki odlično brani v Italiji, na tekmi s Turčijo pa naj bi bil v vratih finalist letošnje lige prvakov Jan Oblak.

No kasneje se je izkazalo, da bo Jan zaradi velikih igralskih obremenitev v letošnji sezoni počival.

Belec je na obeh prijateljskih tekmah branil dobro, čeprav bi, po mojem kavčarskem mnenju, lahko bolje posredoval pri edinem prejetem zadetku na teh dveh prijateljskih tekmah. Zdi se mi, da bi ob podaji gostujočega turškega igralca, Belec moral iti iz vrat na žogo in lahko bi se tekma s Turčijo končala povsem drugače.

Med branilci je bilo ob odsotnosti našega poškodovanega »KAISERJA«, nekaj novih, mladih igralcev, kot je Boban Jović, ki je ob koncu tekme s Turčijo tudi zaigral. Novinec je bil tudi Miha Mevlja, ki igra v Romuniji in je meni in najbrž še komu drugemu, bolj kot neznani igralec.

Proti Švedom ni igral, mu je pa Katanec presenetljivo pustil igrati celotno tekmo s Turčijo, kar na nek način pomeni, da Srečko zelo računa na njega.

Priznam, da meni ni bil preveč opazen, oziroma se ga še nisem navadil.

Kapetan Jokić je meni zelo ljub igralec.  Velik borec in motivator je garal obe tekmi in me navduševal. Resnično je dober igralec in upam, da najde kakšen dober klub, mogoče bi pa lahko prišel tudi v Olimpijo.

Obe Struni sta se  dobro izkazali, še posebej Aljaž, ki je odigral obe celotni tekmi, kar zopet pomeni, da je zadovoljil Srečka in da resno računa nanj v naslednjih kvalifikacijah za SP.

Na žalost se je Samardžič poškodoval, tako, da je Srečko poklical novega nogometaša in sicer Jona Gorenc Stankoviča, ki je član druge ekipe Borussie iz Dortmunda in je svetla prihodnost našega nogometa.

Na Srečkovem seznamu se je pojavilo kar 12 vezistov in že na začetku je odpadel Andraž Kirm, ki ni najbolj priljubljen med slovenskimi kavčarji in praktično nikomur ni jasno, kaj Srečko vidi na njem.

Prvo ime vezistov je zagotovo Kevin Kampl, fantastičen igralec Bayerja iz Leverkusna, ki se je vrnil po hudi poškodbi. Velik garač in velik ustvarjalec. Boril se je na obeh tekmah in zasluži si visoke ocene za oba nastopa. Mogoče bi lahko poskusil s kakšnim samostojnim prodorom, saj veste, večkrat poskusiš, pa enkrat bo že žoga našla pot v mrežo.

Matic Črnic iz Domžal je igral samo par minut na prvi tekmi s Švedsko, tako, da težko ocenimo njegovo igro in ali je bil vpoklic v Katančevo četo upravičen.

Josip Iličić – Jojo je proti Švedski igral 90 minut, proti Turkom pa 77 minut. Za nekatere VIRTUOZ, za druge LENUH.  Za mene? Glede na podatke o pretečeni razdalji na tekmi ne bi rekel, da je lenuh. Ima nekaj več, samo na žalost tega ne pokaže v vsej svoji luči. Večkrat bi moral poskusiti s prodorom v kazenski prostor nasprotnika, poskusiti s kakšno individualno akcijo in večkrat poskusiti S PRVO.

Krhin je igral skoraj celotno tekmo proti Švedski, kjer je po mojem mnenju igral dobro in ga absolutno vidim kot člana udarne enajsterice naše reprezentance. Na žalost se je potem rahlo poškodoval in ga na tekmi s Turčijo ni bilo v kadru.

Rok Kronaveter je kot novinec dobro odigral prvo tekmo s Švedsko, čeprav bi si lahko upal več. Potem se je na žalost spet poškodoval in izpustil tekmo s Turčijo. ŠKODA.

Za Jasmina Kurtiča pa lahko rečem, da je spet pokazal tisto svojo prepoznavno igro, ki ga je pred leti pripeljala in krasila v Palermu in tudi v naši reprezentanci. Bil je spet naš stari Kurtić in če ste opazili, je vsaj na Tekmi s Turčijo, imel najdaljšo pretečeno kilometrino na tekmi. Skeptikom je dokazal, da je zopet nazaj.

Novinec Matjašič je zaigral dobrih pet minut na tekmi s Turčijo in okusil prvi nastop za našo izbrano vrsto, vendar zaradi kratkega časa igranja, ne moremo reči, ali  si je zaslužil vpoklic na našo izbrano vrsto.

Rotman, izgubljena duša, ki je blestela pred dvema letoma na turneji v Južni Ameriki, je igral samo par minut na tekmi s Švedsko in ga tudi ne moremo oceniti.

Verbič je igral drugi polčas tekme s Turčijo in je bil bolj kot ne neopazen, vendar je vseeno prihodnost naše nogometne reprezentance.

Novinec Vrhovec je sicer igral celotno tekmo s Turčijo, ampak moram priznati, da ga nisem dosti opazil, ampak če je igral celotno tekmo, pomeni, da je za Srečka perspektiven igralec in da je najbrž iz pravega testa.

Miha Zajc je igral zadnjih dobrih 25 minut s Turčijo. Novinec je sicer poskušal in se trudil, da bi nekaj storil, ampak je bil bolj ali manj neuspešen. Je pa perspektiva naše reprezentance.

Robert Berić se vrača po hudi poškodbi. Proti Švedom je igral eno uro in pokazal, da o dolgem premoru ni pozabil igrati. Bil je malo nespreten pred švedskim vratarjem, ampak slej ko prej bo šla žoga v mrežo nasprotnika. Na tekmi s Turčijo pa je igral prvi polčas, kjer pa ga ni bilo ravno opaziti, vsaj z moje strani ne.

Obakrat ga je zamenjal Milivoje Novaković, NOVA, ki pa je na obeh tekmah dal videti, da ni to več tisti stari NOVA, ki lahko z eno potezo odloči tekmo. S prestopom v Maribor si je, vsaj po mojem mnenju naredil medvedjo uslugo in mogoče je prišel čas za SLOVO od reprezentance. Bomo videli, mogoče pa bo jeseni kaj drugače.

UPAJMO.

Na koncu pa še Roman BEZJAK, ki je igral dobrih 80 minut na tekmi s Švedsko, na tekmi s Turčijo pa ge je, vsej po mojem mnenju, nerazumljivo zamenjal ob polčasu.

Menim, da je prvo tekmo in prvi polčas druge tekme, odigral vrhunsko, čeprav je manjkala pika na I, to je seveda gol. Prepričan sem, da bi mu v drugem polčasu tekme s Turčijo, če bi ostal v igri, zagotovo uspelo zadeti.

ČE ČE ČE…saj vemo kako je s tem.

Naša prihodnost?

Imamo še nekaj adutov v igri.

Prvo bi rekel, da je velika škoda, da je SARMA zaključil reprezentančno pot, ker je vrhunski vratar in bi nam še kako prišel prav. Če ne drugega, pa zaradi enajstmetrovk.

Veliko je bilo govora o branjenju enajstmetrovk Jana Oblaka na finalu lige prvakov. Moram reči, da sem bil tudi jaz jezen nanj oziroma mi ni bilo jasno kaj se je dogajalo z Janom. Gre za zelo mladega vratarja, ki pa ima že ogromno izkušenj z branjenjem v polju, v igri. Enajstmetrovke pa mu očitno ne ležijo in to bo zagotovo pridobil z leti. Verjamem, da je poskusil vse, vseeno pa bi bil vtis mnogo boljši, če bi se vsaj enkrat, pa magari v prazno vrgel v levo.

Potem imamo tu še Andraža Šporarja. Mladeniča, ki je lani blestel v Olimpiji, se prodal v Švico in se na žalost huje poškodoval. Gre za mladega perspektivnega nogometaša, ki je še malo preveč nezrel, ampak njegov čas, vsaj upam, da še pride.

Potem je tu še Haris Vučkič, še ne 24-letni igralec, ki je bil pred leti prodan v Newcastle United, kjer se ni naigral in je bil posojen naokoli. Otrok Domžal, velik talent, ki pa je padel v slovenski vrtinec slabih prodaj, dobrih zaslužkov za posamezne klube in neizkoriščenih priložnosti.

Potem je tu še Etien Velikonja, ki ima za sabo podobno izkušnjo kot Vučkić. Kot posojen igralec je v prejšnji sezoni igral v drugi belgijski ligi, kjer jem postal celo prvi strelec druge lige.

Za mene super igralec in upam, da končno dobi neki pravi klub in da zablesti v vsem svojem sijaju.

Tim Matavž je tudi velik slovenski nogometni  talent. Fantastično je igral v PSV-ju, potem pa padel v povprečje v ekipi Ausburg, ki igra v prvi nemški nogometni ligi. V zadnji sezoni se v Italiji ni naigral.

Upam, da se čim prej najde, ker je res pravi klasični golgeter.

Na koncu pa bi omenil še našega rojaka Dominica Maroha, standardnega igralca Kolna, ki je že igral za našo izbrano vrsto. Kot smo lahko brali že v preteklosti, pa je prišlo do spora med njim in Srečkom. Ker pa vemo, da je Srečko zelo zamerljiv človek, malce egoista, pa ni za pričakovati, da bomo videli Maroha v naši reprezentanci.

Srečko, dela se velika škoda za slovenski reprezentančni nogomet in v imenu nas navijačev, kavčarjev, bi bilo prav, da se zakoplje bojna sekira z Dominicom, da se pogovorita in da rešita zadevo.

Gre za nacionalni in ne za vajin osebni interes.

Na koncu sem mislil, še napisati »mojo« idealno postavo naše slovenske nogometne reprezentance, ampak iz mojega zapisa si lahko izluščite mojih TOP 16.

Hvala vsem bralcem in lep pozdrav.