Kot sem že omenil v 5. nadaljevanju »MOJIH 25 LET«, se je doma situacija izboljšala. Seveda so bili vsake toliko časa še kakšni njeni »prebliski«, ampak bilo je umirjeno.

Po nekaj letih bivanja na novem naslovu je bilo potrebno stanovanje obnoviti. Ker je bilo naše pohištvo že staro (še od mojih in njenih staršev), sva se odločila, da greva v prenovo stanovanja in v nakup vsega novega pohištva.

Ja, kako pa bi si lahko to privoščila?

Seveda samo z najinima plačama nikakor ne.

Približno leto pred tem je za rakom mi je umrla moja stara mama. Bil sem zelo navezan na njo in sem v mladosti veliko časa preživel pri njej. Tudi sedaj sem imel veliko stika z njo in jo redno obiskoval.

Stara mama je imela na Dolenjskem kar nekaj zemlje in ravno na tem območju so sedaj nastajale nove hiše, tako, da je bila parcela zazidljiva, s tem pa tudi veliko vredna.

Stara mama je v oporoki zemljo zapustila moji mami in ona se je odločila, da to parcelo proda, denar od prodaje pa razdeli med mano in mojo sestro.

Lahko rečem, da je šlo za kar veliko vsoto. Bilo je več kot 40mio, takratnih SIT.

Zgodilo se mi je, da sem bil po dolgih letih nenehnega varčevanja nenadoma »POLN«.

Fantastičen občutek vam rečem.

Seveda sem se pred tem, zaradi denarja »sekiral« samo jaz. Moji ženi je bilo vseeno. Ona je imela svojo plačo samo zase, jaz pa sem pokrival vse stroške in si skozi leta nabral kar nekaj minusa na računu, pa lahko rečem, da nisem imel slabe plače.

Odprl se mi je cel svet.

Moja žena je seveda pričela delati načrte, kaj bi kupili itd., čeprav denar ni bil njen.

Ker sem bil dobra dušica, sem ji takoj kupil avto. Čisto novi Pegueot 206 z vso boljšo opremo.

Si predstavljate občutek, ko prideš v avto salon, izbereš avto in ga plačaš z bančno kartico?

Fenomenalen občutek, vam rečem.

Nekaj časa sem se počutil kot milijonar, čeprav samo tolarski milijonar.

Seveda je bilo potrebno obnoviti stanovanje in kupiti vso novo pohištvo.

Super mi je bilo, da sem lahko kupoval dobro kvaliteto in mi ni bilo potrebno gledati na vsak tolar.

Denar je seveda kopnel.

Imel sem iluzijo, da pa se bo sedaj mogoče, vse skupaj izboljšalo. Da se bo izboljšal najin odnos, da ne bo napetosti in da se mogoče po toliko letih spet najdeva in zaživiva lepo življenje.

Ta iluzija je dokaj hitro izginila. Odnos je bil sicer nekaj časa dober, ne bom rekel odličen, ampak tista njena »žlehtna« narava je vsake toliko časa »tolkla ven«.

Po obnovi stanovanja sem imel na računu še kar nekaj denarja.

Potem pa sem naredil USODNO NAPAKO.

Se nadaljuje……….