Ja  tistega leta 2007/2008 pa se je zgodila USODNA NAPAKA. Usodna napaka glede mojega denarja.

Po obnovi stanovanja in nakupu vsega novega pohištva in ostalih pritiklin, mi je na računu ostalo še dokaj veliko denarja. Mislim, da je šlo za več kot 100.000 EUR.

Moja žena si je seveda želela kakšen vikend na morju ali na Gorenjskem.  Lahko rečem, da sem si tudi jaz želel kakšen udoben kotiček na morju, kjer bi lahko več tednov na leto in proste vikende, preživeli na dobrem morskem zraku.

Tako sva se skupaj odločila, da kupiva enosobno stanovanjev Puli.

Preko hrvaške nepremičninske agencije sva si ogledala stanovanje staro 20 let in adaptirano. Zaradi odlične lege, bližine morja in lepe okolice, sva nazadnje »zaarala« to stanovanje.

Mogoče je bila ta odločitev dokaj hitra, čeprav sva si pred tem ogledala kar nekaj stanovanj.

Cena stanovanja je bila nekaj čez 100.000 EUR, kar je pomenilo, da bi mi  z nakupom stanovanja ostalo samo še nekaj »jurjev«.

Po nekaj dneh in po mojem dobrem premisleku in nasprotovanju moje žene, sem se odločil, da stanovanja ne kupim.

Imel sem izredno srečo, da sem aro dobil nazaj v celotnem znesku, kar se redko zgodi.

Sedaj se večkrat sprašujem, kaj bi se zgodilo, če bi resnično kupil to stanovanje?

Kako bi se to stanovanje delilo po najini razvezi?

Seveda moji tedanji ženi ni bilo prav, da sem se tako odločil, ampak bilo je prvič, da sem se ji uprl in da sem naredil tako, kot sem mislil in se odločil po svoji vesti.

Seveda pa se mi je vprašanje pravilne odločitve pojavilo že pred leti.

Zakaj?

Zato ker sem potem ta »privarčevani« denar »popušil« na drugem področju in zaradi tega mi je še vedno, po toliko letih, zelo žal.

Ker sem še vedno imel kar veliko denarja in ker sem hotel ta denar dobro vložiti oziroma ga  oplemenititi, sem se pričel zanimati za delnice.

Ker sem v svojem življenju vedno imel občutek, da vsako stvar zamudim oziroma, da nikoli nisem na pravem mestu, sem se odločil za, v tistem času, dokaj majhno tveganje.

To tveganje pa so bile delnice.

Malo sem pričel spremljati borzo in v oči so mi padle delnice Krke, Leka, Pivovarne Laško, Gorenja in še nekaj dobrih podjetij.

Seveda se nisem zaletel kar čez noč.

Po dobrem premisleku sem pričel s kupovanjem delnic.

Kupil sem kar lepo število delnic posameznih podjetij in po nekaj mesecih sem bil lahko zelo zadovoljen, saj so delnice vsak dan »rasle«.

Kupil sem še nekaj delnic različnih skladov in cene so se vsak dan zviševale.

Leta 2008 sem kupil delnice NKBM, ki jih je ponujala država.

Šlo je za enega največjih nategov državljanov Republike Slovenije. Delniški mešetarji so od tega odnesli največ, ko so kupljene delnice kaj kmalu prodali in se enormno obogatili.

Mi, mali delničarji, pa smo se »nasrali«. To smo dojeli leta 2013, ko so nam zbrisali naše, že takrat NIČVREDNE DELNICE.

Po letu 2010 pa so pričele »moje delnice« počasi padati. Vsak dan malo dol, vsake toliko časa malo gor.

Seveda še ni bil čas za paniko, sploh ker so po nekaterih časnikih napovedovali, da bodo delnice zagotovo še rasle.

Na žalost sem še enkrat »zajebal« pravi trenutek. Tokrat pa je bil ta trenutek, lahko rečem USODEN.

Usoden seveda za MOJE FINANCE.

Se nadaljuje……….