Po dobrem letu in pol izselitve iz družinskega stanovanja se je moje življenje počasi postavljalo v neke normalne tirnice.

Z Mojco sva se imela odlično. Nisva bila vsak dan skupaj, lahko bi rekel, da za oba ravno prav skupaj.

Po odločitvi, da ji bom zvest, sem ji tudi ostal zvest, čeprav se je čez nekaj mesecev pojavila nova ženska.

Ženska, ki je spremenila moje življenje. Ženska, ki sem jo čakal vsa ta leta. Mogoče se bere vse skupaj kot neki sluzasti roman, ampak tako je bilo in je še vedno.

Sara je ime tej ženski. Bolj kot ne po na naključju, sva se »spoznala« na FB. Niti se ne spomnim, kdo je koga prosil za prijateljstvo, ker sva imela nekaj skupnih znancev.

Nekega večera, ko sem bil sam v stanovanju in sem »visel« na FB, pa me klikne Sara za pogovor.

Beseda je dala besedo in čez nekaj dni je sledil »zmenek«.

Ker sem v tistem času, kot sem že omenil, imel kar nekaj prijateljic za čvek, se mi to ni zdelo nič takega, kaj šele, da bi bila to prevara.

S Saro sva dokaj hitro spoznala, da sva ustvarjena drug za drugega.

Oba sva v življenju že dala čez marsikatero preizkušnjo in v najinih pogovorih in druženju sva se videla skupaj, kot par. Drug v drugemu sva videla človeka, s katerim, bi lahko skupaj preživela preostanek najinega življenja.

To se potrjuje tudi po dobrih 4ih letih in pol.

Seveda je takrat Sara vedela za Mojco, ker sem bil iskren in se pač povedal, da sem v zvezi.

Seveda se je čez nekaj časa zgodila tudi prevara. Ker sva se s Saro imela zelo lepo je kmalu prišlo tudi do sexa.

V tistem času sem se poskušal Mojci kar malo izogibati. To pa za to, ker sem vedel, da bo potrebno narediti konec zvezi z Mojco.

Nisem hotel sedeti na dveh stolih in prišel je čas, da to povem tudi Mojci, ker tudi Sari ni bilo čisto vseeno, da sem v zvezi še z drugo žensko.

Nekega dne sem poklical Mojco in jo povabila na kavico oziroma na klepet.

Lahko rečem, da je čutila, da je nekaj narobe, ker sem bil zadnje čase kar nekaj odsoten.

Čakala me je težka in neprijetna naloga.

Težko mi je bilo v prvi vrsti zato, ker sem imel Mojco resnično zelo rad. Zelo dobro sva se ujela, tako v sexu, kot v vsakdanjem življenju. Bila je pravo nasprotje moje bivše žene.

Moram priznati, da sem takrat zelo veliko razmišljal o obeh ženskah v mojem življenju. Tako o Sari, kot o Mojci.

Resnično sta bili oziroma sta obe super ženski in če bi bilo pri nas ta možnost in bi se obe s tem strinjale, bi imel kar obe.  Malo za šalo, malo za res.

V mislih sem sešteval pluse in minuse in zato, je kar nekaj časa trajalo, da povem Mojci, o moji odločitvi.

Veste, ko si doma, pri bivši ženi, ljubljen samo na nekih floskulah, na nekih besedah je eno, ko pa te ima nekdo resnično rad in ti to pove in tudi pokaže, je pa nekaj čisto drugega.

Hudo mi je bilo, da se moram odločiti.

Nisem hotel izgubiti Sare, pa čeprav sem jo komajda malo spoznal, obenem  pa nisem hotel izgubiti Mojce, s katero sem preživel resnično lepo leto in pol.

Kaj pa je prevladalo pri moji odločitvi?

Mogoče je slišati čudno, da je nekaj prevladalo.

V bistvu sem se že kaj kmalu odločil, da bom dal prednost zvezi s Saro, ker kot sem že napisal, sem jo takoj začutil. Začutil sem jo kot sorodno dušo, kot človeka s katerim se želim postarati.

Oba s Saro sva imela že odrasle otroke. To pomeni, da sva imela skoraj ves čas samo zase.

Mogoče se sliši sebično, ampak tako jaz, kot Sara sva dala vzgojo otrok in ves svoj čas za njih.

Sedaj pa je prišel čas za naju.

Seveda to ne pomeni, da sva pričela živeti samo zase. Še zdaleč ne. Še vedno sva se posvetila najinim otrokom, kadar je bilo to pač potrebno oziroma kadar je tako naneslo.

Za mojo hči sem še vedno plačeval preživnino, ki je bila takrat še vedno kar visoka.

Na grbi pa sem imel še vedno bivšo ženo, s katero še vedno nisva bila uradno ločena.

No ko je padla odločitev in kavica z Mojco.

Bil sem zelo na trnih, ker nisem bil navajen dati ženski »košarico«. To se je do takrat zgodilo samo pri moji ženi in sedaj pri Mojci.

Besede so mi šle zelo težko z jezika.

Flancal sem o tem, da sva malo skupaj, da nama zadnje čase ni šlo itd itd.

Nisem ji hotel povedati za Saro. Enostavno je nisem hotel še bolj prizadeti.

Ni mogla razumeti čemu  naenkrat ta odločitve, saj tega kar sem flancal ni opazila. Lahko rečem, da je čutila, da gre za drugo žensko, kar mi je kasneje tudi priznala.

Poslovila sva se in oba odšla vsa svojo pot.

Jaz sem odšel k Sari.

Kot sem omenil, sem imel kar nekaj prijateljic in neka gospa iz Ljubljane, se je v tem času zelo ogrela zame. Ogrela tako, da je vse skupaj že mejilo na nadlegovanje.

Še vedno pa je bila nekje na zadnjem vhodu »moje hiše« prisotna moja dolgoletna poročena ljubica, s katero, od obljube zvestobi Mojci, nisem spal, čeprav me je zelo intenzivno pregovarjala v to.

Jima je uspelo?

Sledi nadaljevanje…….