Tale naš internet je postal pravi PLJUVALNIK.

Sam prebiram kar nekaj portalov. Med njimi so rtvslo.si, žurnal24, 24ur.com, ekipa.si,  in še mnogi drugi.

Vsi ti portali objavljajo različne novice, od športa, svetovne politike, domače politike, zabave in tračev.

Ker je sedanji čas, čas računalnikov, tablic  in pametnih telefonov ljudje kar naprej spremljamo kaj se novega dogaja.

Ljudje se slikamo in objavljamo fotografije na različnih družbenih omrežjih. Tudi sam imam FB in včasih kaj objavim.

Seveda ne pretiravam in ne pišem o tem kdaj sem zjutraj vstal, kaj sem jedel, kam bom šel, kje sem in tako naprej.

Nekateri so pa prav obsedeni s tem. Vidiš jih kako neprestano »buljijo« v ekran svojega mobitela in spremljajo vsako podrobnost življenja drugih.

Iz tega so nastali tudi neki kvazi resničnostni šovi kot so družina Kardashian ali kako se jim že reče, ki so nonstop na TV in na drugih družbenih omrežjih, kjer se neprestano fotografirajo in pačijo.

Vse je šlo seveda že preko vseh meja dobrega okusa. Ti kvazi zvezdniki družbenih omrežij služijo mastne denarje s svojimi fotografijami, kjer morajo biti tip-top in imajo za sabo že kup plastičnih operacij.

Malo sem zašel.

Bistveno je to, da smo lahko na portalih anonimni in to pomeni, da napišemo in komentiramo kar nam pade na pamet.

Največkrat je to kritiziranje čez vse in čez vsakogar.

To si lahko privoščimo ker smo pač anonimni, ker ne nihče ne pozna in ni posladic naših dejanj oziroma blatenja tega ali onega človeka.

Ljudje kar tekmujemo kdo bo bolj nesramen v komentarjih in kdo bo bolj ponižujoč.

Gre za tako imenovano psihologijo množice, ki je vidna predvsem na kakšnih športnih tekmah ali na kakšnih demonstracijah, kjer gre množica slepo za tako imenovanim »liderjem«, ki jih vodi in so v takšnem trenutku sposobni storiti marsikaj kar ne bi nikoli storili, če bi bili sami.

Množica nas enostavno povleče. 

Ker gre pri tem za nek psihološki moment, je težko nekoga obsojat za takšna dejanja.

Opazil pa sem, da je v zadnjem času (1 , 2 ali v 3 leta) ogromno kritiziranja in blatenja po forumih oziroma pod komentarji za posamezno novico.

Zelo so na udaru športniki.  Ne rečem, da si kakšen ne zasluži kritike in tudi jaz kdaj koga pokritiziram, ampak blatenje in dajanje v nič človeka ker je pač naredil napako, ker ni na tekmi naredil več, je šlo že čez vse meje dobrega okusa.

Potem opažam na spletni strani žurnala24, ko uredniki objavljajo razne zgodbe, koliko je kritiziranja posameznih anonimnežev. Kako jim gredo na živce omembe različnih tako imenovanih sponzoruš, znanih in neznanih Slovencev in tujih zvezdnikov.

Ena sama kritika. Ampak zanimivo pa je, da ti anonimneži to tudi berejo. Zakaj berejo? Ker jih zanima. Ker so radovedni, ker nimajo drugega za početi, ker so osamljen, ker cele dneve preživijo pred računalniki in stresajo svojo navoljo nad uspešnimi in nad neuspešnimi ljudmi.

Ogromno je tudi tako imenovanih TROLOV, ki smetijo na vseh portalih, ki v vsaki strani vidijo vse RDEČE, komunistično in še kaj. Nekateri so pravi psihični bolniki, ki jih preganjajo tardeči. Ja preganjavico je potrebno zdraviti.

Za nekatere ni nič dobro. Vse je zanič in vse je treba pokritizirat.

Zanimivo bi bilo videti njihovo »uspešno« in idilično življenje.

Jaz pravim, da vsaka kritika, tako dobra, kot slaba, mora biti konstruktivna.

Tudi, če se ti zdi kaj še tako narobe, povej, pokritiziraj, na koncu pa še povej rešitev, ampak ne tako, da bi vse na cesto zagnal ali kaj drugega.  KONKTERNO!

Priznam, da me je za ta zapis navdahnila včerajšnja tako imenovana afera Smolnikar, ko je najprej internetni medij žurnal24 objavil posnetek, neposrečenega intervjuja z vodjem Sektorja za učinkovito rabo in obnovljive vire Smolnikarja, kjer so se vsule kritike nanj, češ kako ni znal odgovoriti niti na najbolj preprosta vprašanja novinarke. Kmalu se je tudi na portalu POP TV 24ur pojavil ta posnetek in kritike.

Pod novico se je na obeh portalih takoj vsulo ogromno komentarjev, češ kako je nesposoben, kako je službo dobil po vezah, da je ta rdeči, da nima pojma, da je komunajzar, da je rdeč  itd.

Ja. Se strinjam. Možakar se je slabo pripravil. Mogoče je bila tudi kriva trema. Novinarka ga je presenetila.

Pri tem se je pokazalo, da njej na koncu niti ni bil pomemben ta intervju oziroma tema intervjuja.

Pomembno je bilo le, da se je možakar zapletel in zapletel in še bolj zapletel in s tem je ta »novinarka« očitno dosegla neko svojo zmago, ker ji je uspelo pred kamero dobiti nekoga, ki se je popolnoma zgubil.

Ljudje moji dragi. Ne glede, da možakar očitno res ni dorasel svoji funkciji in da se ni dobro pripravil na novinarje, nimate pravice tako obsojati človeka, ga tako napadati, žaliti in zaničevati.

Si predstavljate, da ste v njegovi koži? Da boste mogoče tudi vi kdaj v njegovi koži?

Javni nastopi so nekaj drugega, kot anonimno pisati svoje komentarje na raznih portalih, kjer te nihče ne pozna.

Tudi, če je na položaj prišel po vezah in ni sposoben za svoje delo, si človek ne zasluži takšnega tretmaja.

Je pa to tudi tema o zaposlovanju v državni upravi, kjer nemalokrat vidimo kako se zaposluje.

Mislim, da vsak pozna vsaj enega človeka, ki ve kako se kadruje. Kadruje se po poznanstvih, po zvezah, sinovi, hčere, bratje, sestre, prijatelji itd.

Ni vse lepo in prav, ampak, če človek hoče na takšno delovno mesto, ki mu ga nekdo »zrihta«, mora vedeti kaj dela in ali je to delo sposoben opravljati.