V čas polnočni neveseli slab, strt sem si glávo belil, ko sem v mrtvo znanje zrl, v marsikak tisk čuden, star - kinkal sem, kar podremaval, ko nekdo je potolkaval, rahlo v dver je potrkaval, potrkaval kar in kar. "Gost," zmrmral sem, "potrkaval bo na vrata kar in kar - slišim samo tak udar
