Ta zapis in še nekaj, ki jih bo sledilo temu, je predvsem za mojo dušo. Za mojo dušo zato, da počasi pospravim svojo preteklost oziroma svoj bivši zakon.

Iz naftalina sem potegnil nekaj »PISEM«, ki sem jih v letih mojega zakona (hvala bogu bivšega) po navadi dobil zjutraj po najinem prepiru, ko je bivša žena na papir spravila svoje pridige.

Žal mi je le, da vseh teh pisem nisem redno spravljal, ker sem jih ohranil samo 5 (toliko bo tudi zapisov za mojo dušo). Ko jih ponovno prebiram občutim tisto nelagodje, ki sem ga vsa ta leta občutil, ko sem bil v zakonu z osebo, ki je vedno zatrjevala, da me ima zelo rada, pod drugi strani pa je me po domače rečeno samo »zajebavala«. Vse skupaj je tudi proces zdravljenja moje DUŠE, ki je trpela vsa ta leta in je močno poškodovana, ker sem moral vsa ta leta zatirati (samega sebe). Vsa ta leta sem vztrajal samo zaradi svoje krasne hčere, ker sva bila vedno in sva še vedno med sabo zelo navezana in mi srce enostavno ni dalo, da bi odraščala brez očeta, čeprav bi bilo zaradi stalnih prepirov mogoče bolje za njo.

Seveda gre v teh pismih samo za njen pogled na zadevo. Lahko pa rečem, da je bila situacija, v mojem, mogoče kdaj pristranskem pogledu zelo drugačna.

Hvala bogu, da sem pred slabimi petimi leti končno odšel iz tega zakona, ki pa mi je prinesel dobrega le to, da imam super hčerko, ki jo imam neizmerno rad in da sedaj bolj cenim življenje in osebo s katero živim sedaj, saj je popolno nasprotje moje bivše žene.

Situacija:

Ker se konkretnih situacij ni spomnim (ker jih je bilo toliko) lahko rečem le, da je šlo za prepir oziroma za reševanje »težav« med mano in bivšo ženo pred otrokom. Jaz sem se vedno poskušal izogibati takšnim prepirom, ker nisem hotel, da otrok posluša najine razprave in dialoge. Vedno sem poskušal prestaviti takšne delikatne teme, ki so se tičale samo naju, na čas ko bova sama. Ko sem to poskušal, pa se je vedno name vsul plaz besed, ki so bile največkrat zelo ostre in brezkompromisne.

Jaz pa sem želel samo zaščiti otroka pred vsem tem!

 PISMO 1:

 Mike

"Vse skupaj je en drek.

Zmenila sva se, da ne bova pred otrokom reševala problemov, ampak nabere se toliko, da enostavno ne gre drugače. Tvoja miganja z glavo in čudni pogledi in stokanja me spravljajo ob živce. Nič ni od tvojih krasnih besed. Žal!

Hudo mi je! Hudo, da ubogi otrok, ki je plod najine (takrat) ljubezni mora poslušat te pogovore, nasilne reakcije (ropotanje z vrati) vreščeče in nestrpne (do otroka sva oba, ti še bolj nestrpna) pogovore in ukaze, tvoj srd, ko ti iz oči švigajo strele, ne pa topel ljubeč pogled, vse to je zanjo preveč, preveč!!! Ne bo šlo, če se ne spremeniš v svojih reakcijah. Tudi jaz ne morem tako. Saj se mi vidi, da ne morem! Kljub vsemu, še ni to, kar bi moralo biti. Menim, da je zadnji čas za korenite spremembe. Če hočeva otroku dobro, ne bova vztrajala kdo je kriv, ampak boš ti in tudi jaz (čeprav jaz že) dela v prednost naše skupno dobro, ne pa individualnih želja. Kako bo …….. delala v šoli, tudi jaz v službi že eno leto nimam pametnih rezultatov, ker zakon ne štima. Pomisli na otroka. Probleme bova morala reševati sproti, vsak večer, ko gre …….. spat, ker jih je toliko, da jih sproti ne moreva reševati.

Tišal me pa pred otrokom ne boš! To ti je bilo zadnjič! Pa tudi na miru te bom pustila takrat, če te ne bo več ob meni! Tako."

 Pisma ne bom analiziral in komentiral. Je pa eno bolj prizanesljivih.

Vsaka podobnost z resničnimi osebami in dejanji je zgolj naključna!