Že v prvem zapisu sem pisal o tem, kako se je moja vera v Cerkev skoza vsa leta mojega življenja zmanjševala in se pred nekaj leti dokončno razblinila.

 

Včeraj pa sem si ogledal odlični dokumentarec na RTV Slovenija 2 z naslovom »Zaobljuba v katakombah:Skrivna zapuščina drugega koncila«, kjer smo si lahko pobliže ogledali, kako so pred 50timi leti nekateri škofje poskušali doseči spremembe v sami Cerkvi pod patronatom novega papeža Pavla VII, ki bi cerkev končno postavili na položaj, da bi Cerkev delala za ljudi in ne več ljudje za Cerkev.

 

Najprej pa samo mala kritika RTV Slovenija, ker nam niso postregli z napisi, kdo govori in tudi  podnapisi  so prekrivali te zaznamke.  

 

Dom Helder Camara, portugalski škof, ki je služil v Braziliji med leti 1964 in 1985 ( vir: https://en.wikipedia.org/wiki/H%C3%A9lder_C%C3%A2mara ) je s svojimi

somišljeniki na II. Koncilu v Rimu in z 500timi podpisi Škofov celega sveta v Rimskih katakombah  podpisal zaobljubo oziroma tajni sporazum o revščini, ki bi Cerkvi nalagala, da pomagajo ravnim in da bi se bojevali za njihove pravice.

 

S tem  bi se Cerkev odrekla razkošju, velikim palačam, avtomobilom, naslovom in razkošju. To kar poskuša sedanji papež Frančišek.

 

Najprej me je šokiral podatek, da v Nemčiji Cerkev dobi 4.9 milijarde, ja prav ste slišali, 4.9 milijarde EUR z tako imenovanim »cerkvenim davkom«. Nemški škofje so lastniki velikih podjetij in tudi medijskih hiš. Očitno so Nemci v Cerkvi  najbolj močni in vplivni.

 

Le kdo bi se odrekel takemu bogastvu. Takemu razkošju, nazivom ekselenca in podobnim ugodnostim.

 

Slišali smo lahko, kako je cerkev lastnik ogromnih podjetij, ki z njimi upravlja in kuje velikanske dobičke (pri nas se spomnite T-2), ki pa jih ne namenja  revnim, temveč za rast njihovega bogastva in uživanja posameznikov v tem bogastvu.

 

Poglejmo si samo članek z dne 5.11.2015 v Primorskih novicah, ki govori o tem, da si »naš« kardinal Franc Rode lahko privošči stanovanje površine 409 kvadratnih metrov. Je to skromnost, ki jo uči cerkev in ki očitni velja samo za »navadne ljudi«? (vir: http://www.primorske.si/Novice/Svet/Franc-Rode-v-Vatikanu-zivi-v-409-kvadratnih-metrov ).

 

Dom Helder se je zavzemal, da se odrečejo nazivom »ekselenca«, »častiti« in podobnim nazivom, da naj nehajo živeti kot plemiči. Nositi bi morali preprosta oblačila in voziti cenena vozila. On in njegovi somišljeniki so ustanovili »Cerkev revnih« in so se skrivoma sestajali, da bi skupaj določili neke smernice za »skromno cerkev«, ki bi jo predstavili na II. Koncilu leta 1965.

 

Prejšnji papež Benedikt XVI je menda leta 2011 ob obisku v Nemčiji zahteval, da se cerkev odreče razkošju, po drugi strani pa so za njegov obisk »zapravili« več kot 36. Milijonov EUR.

 

Bog vedi, kaj se vse dogaja za stenami cerkve. Zakaj vse to bogastvo? Tega nikoli ne bomo izvedeli.

 

Kje se je vse to izrodilo? Ali tudi v cerkvi velja načelo, da ko prideš h koritu se popolnoma spremeniš in začneš kruliti z ostalimi prašiči?

 

Na tem koncilu so bile tudi pobude v zvezi poročanja duhovnikov in za ženske duhovnice, vendar tega nazadnjaška cerkev še do danes ni spremenila.

 

Pogodba o »revni cerkvi«, ki jo je podpisalo 500 Škofov je utonila v pozabo in je končala v arhivih, ne da bi ugledala luč sveta.

 

Dom Helder je uresničil svojo zaobljubo in se preselil iz velike škofovske palače v majhno zakristijo in ni imel več avtomobila. Živel je skromno. Javno so ga popolnoma izolirali, saj ni smel več nastopati v javnosti.

 

Tudi po 50tih letih se praktično ni nič spremenilo.

 

Sedanji škof Frančišek poizkuša nekaj spremeniti. Spreminja pri sebi, tako, da namesto zlatega nosi leseni križ. Tudi na obiske v tujini se vozi s skromnim Fiatom in če ne drugega je začel govorit tudi o kontracepciji (kondomi) oziroma o načrtovanju naraščaja.

 

Ali bodo kdaj dosegli to za kar so se leta 1965 zavzemali posamezniki na čelu z Dom Helderju?

 

Mogoče nekoč, ampak jaz močno dvomim, ker je tudi v Cerkvi »Denar sveta vladar«!