Zelo hitro se nam bliža nov REFERENDUM. Gre za referendum o DRUŽINSKEM ZAKONIKU, ki opredeljuje DRUŽINE.

Priznam, da se v ZAKON nisem spuščal in da me niti ne zanima kaj v njem piše. Kolikor lahko preberem na Publishwallu in na drugih portalih omenjeni Družinski zakonik govori o družinah, o takšnih in drugačnih in da je celoten problem oziroma spor nastal zaradi omembe v členu, ki govori o pravicah posvojitve istospolnih partnerjev (po domače homoseksualcev).

Ker gre pri vsem tem očitno za glavno srž problema, se je ustanovila tako imenovana koalicija »za otroke gre«, ki jo vodi zapriseženi član SDS PRIMC iz Ljubljane.

Po Wikipedii je referendumu  :

Referendum (latinsko ad referendum = v odgovor na zahtevo) je demokratičen postopek, v katerem lahko sodelujejo vsi državljani z volilno pravico in podajo svoj glas o referendumskem vprašanju. Predstavlja enega od temeljev neposredne demokracije. Oblike referendumov se razlikujejo glede na namen. Razlikujejo se tri oblike referendumov, to so:

·         Ustavodajni ali konstitutivni referendum,

·         Zakonodajni referendum,

·         Posvetovalni referendum.

V mojem zapisu pa nimam namena pisati o tem referendumu, ker je bilo o tem in še bo, napisano ogromno člankov, zapisov.

Vsak ima svojo plat zgodbe in svoj pogled na ta Družinski zakonik.  Ne bom se opredeljeval kateri strani sem bolj naklonjen,  ker me konec koncev boli qrac za to.

Ta referendum bo itak najbolj obremenil denarnice nas državljanov, ki bomo vse skupaj to plačali.

Jaz imam svojo družino in sem z njo čisto zadovoljen.

Se jih pa že tu gor na PW in v teh nekakšnih koalicijah ogromno obremenjuje s tem kakšna družina mora biti po njihovem.

Pa saj ima vsak svojo družino in kaj jih konec koncev toliko briga za druge.

Mnogo je iskalcev zarot in mnogo je tistih, ki imajo preganjavice, da slučajno ne bo kakšen, oprostite izrazu, peder posvojil nekega otroka.

Je to bistvo vsega problema?  Ne vem, ker tega zakonika nisem in ga ne bom prebral.

Zakaj ne? Kot sem že rekel, ker me boli qrac za to.

Če bi moji otroci imela drugačna, istospolna, homoseksualna nagnjenja, pa če bi hoteli posvojiti otroka, bi jih podprl, ker naj delajo po svoji volji. Kakor jim paše.

Ne res se ne bom ukvarjal s tem referendumom.

Z referendumi se opravil pred 10timi leti, ko je bil »na sporedu« referendum o RTV Slovenija.

Večje bedarije pa še ne. Pa na žalost se je še velikokrat ponovila.

Na tem referendumu je glasovala ¼ slovenskega prebivalstva. Za pa je glasovalo malo več kot polovica. To pomeni 1/8  slovenskega prebivalstva.

Ta osminka slovenskih državljanov je odločilo o usodi tega Zakona.

NONSENS!

Od leta 1991 do leta 2011 smo imeli 15 referendumov, od katerih jih je bilo 6 referednumov »PRITRJENIH«, na 9 pa so bili udeleženci PROTI.

Poglejmo si jih:

1996: Zakonodajni referendum o volitvah v DZ

1999: Zakonodajni referendum o sodelovanju države pri gradnji TET 3

2001: Naknadni zakonodajni referendum o zdravljenju neplodnosti in postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo.

2003 :Predhodni zakonodajna referendum o preoblikovanju Slovenskih železnic in 
          Referendum o vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko omrežje

2003:Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v EU in 
        Posvetovalni referendum o vstopu Slovenije v Nato

2003:Predhodni zakonodajni referendum o poslovanju trgovin ob nedeljah 

2004:Referendum o tehničnem zakonu in vrnitvi odškodnine izbrisanim 

2005: Naknadni zakonodajni referendum o zakonu o RTV-ju

2007:Zakonodajni referendum o lastninskem preoblikovanju zavarovalnic 

2008: Posvetovalni referendum o ustanovitvi pokrajin

2010: Posvetovalni referendumu o uveljavitvi arbitražnega sporazuma s Hrvaško

2010: Zakonodajni referendum o uveljavitvi zakona o RTV-ju

2011: Referendum o zakonu o malem delu

Na koncu pa še predzadnji referendum iz leta 2014:

2014: Referendum o arhivih,

ki pa tudi ni bil uspešen.

Ker se je tega predzadnjega referenduma udeležilo le dobrih 11% volivcev, bi lahko končno dojeli, da gre pri vseh teh referendumih le za  metanje denarja skozi okno.

Gre za približno 4 milijone EUR, ki se jih porabi za vsak referendum in če pogledamo v vseh teh letih, je bilo za referendume porabljenih cca 64 milijonov EUR vrćenih skozi okno.

Še vedno ne morem pozabiti referenduma iz leta 2003, ko smo odločali o poslovanju trgovin ob Nedeljah. Referendum je bil potrjen, ampak se je kmalu vse skupaj podrlo in trgovine so, hvala bogu, še vedno ob Nedeljah odprte.

Referenduma se ne bom udeležil in ni ga boga, da bi me prepričal v nasprotnem, ker to je po mojem samo kraja mojega časa in denarja.

Imamo tako imenovani »KVORUM«.  Za zavrnitev Zakona mora namreč glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev oziroma 343.000 volivk in volivcev.

Imam pa predlog, ki seveda nima perspektive, ampak vseeno za razmislek:

»Stroške referenduma naj v primeru neuspeha krije predlagatelj, ker le tako se bomo rešili vseh teh neumnih referendumov«.

SREČNO!