Rešitev je preprosta - plače določa šef in ne nek zakon. On tudi določa, kakšno znanje potrebuje na katerem delovnem mestu in koliko se to plača. Načelnik ali primarij ali ravnatelj ima toliko in toliko denarja za te namene, ve se koliko je minimalec, ve se kakšna je min. predpisan aizobrazba za določeno delovno mesto, na njemu pa je, da ta denar razdeli stimulativno. Znano od kje?

Laščan, kot sem že omenil, je žalostno,da sploh ni pomembno znanje, temveč samo diploma, katerekoli višje, visoke šole ali fakultete. Javna uprava enostavno ne zna na nekakšen drugačen način stimulirati zaposlenih oziroma jim dati višjo plačo, kot, da ti naredijo neko, v večini, nepomembno šolo. Ta sistem bi morali spremeniti. Za nekatera delovna mesta v javni upravi, enostavno ne potrebuješ faksa, ker se to delo lahko opravlja s srednjo šolo, nekatera pa celo z osnovno šolo. Samo poglejmo policiste. Da so jim zvišali plače, zahtevajo, da imajo le-ti najmanj višjo stopnjo izobrazbe. Za to specifično, policijsko delo, potrebuješ strokovno znanje, ki ga je nekoč dajala Kadetska šola za miličnike in kasneje Kadetska šola za policiste. Tu so dobili policisti vso znanje, ki ga potrebujejo za svoje delo. Sistem pa je na žalost takšen, da je pomembna samo šola, diploma, list papirja z žigom, da si to šolo opravil. Seveda se iz tega naslova najbolj "futrajo" višje, visoke šole in fakultete, ki služijo, seveda s študenti ob delu, ogromne denarje. Kako to spremeniti? Vprašanje za milijon dolarjev! Seveda se da, samo ob vsej tej množici diplom, sploh v zadnjem letu, pa močno dvomim, da se bo kaj spremenilo. Upam pa vsaj to, da so bile te diplome dobro pregledane, da jih ne bo potem polno "copy paste" varianta.

Nič ni bolj strpen odgovor, samo obrazložil sem - škoda je bila povzročena, ker se je dokončanje študija plačalo pretežno iz javnega denarja, ker se teh diplomirancev in tega znanja ne potrebuje, ker se umetno dviguje plače (v javnem sektorju), ker se s tem povečuje na dolgi rok tudi obveznot iz naslova pokojnin, škodo imajo tudi redni študenti, saj so na faksih moteni učni procesi in redne diplome, sem še kaj pozabil? Nisem se niti dotaknil kvalitete nadaljevanja študija po 30 letih ter kvalitete same diplomske naloge. Ter razvrednotenja rednega študija in rednih študentov.

Hvala za komentarje. Na žalost je javni sektor narejen tako, da visoka šola, fakulteta, magisterij ali doktorat, pomenijo, da imajo lahko javni uslužbenci večje plače. Niti ni pomembno kakšno delo opravljaš, pomembno je, da narediš neko šolo, pa naj si bo pravo, ekonomija, prometna, varnostna, družbene vede, strojna, elektro, kemija, biologija oziroma katerokoli smer šole. V javnem sektorju je pomembna diploma, ker si s tem javni uslužbenci višajo plače. Se pravi, pomembna je višja plača, ne pa znanje, ki naj bi ga pridobila na določeni smeri, določene fakultete. Zato, se je na slovenskem prostoru pojavilo ogromno nekih novih, privatnih šol, lahko bi rekli po domače "šnel kursov". Enostavno plačaš visoko šolnino, narediš neko število izpitov, napišeš diplomo (nekje še to ni potrebno) in narediš neki nepomembni faks. Lahko bi rekel, da ga "kupiš". Ta šolnina se ti potem v letu ali dveh povrne, ker imaš višjo plačo. Glede tega dam Laščanu popolnoma prav, vsaj v tem drugem komentarju, ki je mnogo bolj strpen, kot prvi. Seveda se s tem strinjam tudi z Andrejom Bajtom, ki je lepo ponazoril sistem šolanja pri nas, kjer je za nekatere šole, oziroma fakultete, pomemben samo zaslužek.

Ja no, res sem morda nesramen, ampak če malo pogledam naokrog, kdo pa rabi vse te družboslovne diplomirance? Sploh pa take, ki diplomirajo čez 30 let? Ja, če bi si sami plačali, potem super. Ministrstvu bi prav prišlo, mogoče bi si lahko izplačali kakšno pripravljenost več:) Še tole, pravilno predvidevam, da jih je večina iz javnega sektorja? Za koliko se bodo povečali stroški našega javnega sektorja, ki je sedaj bogatejši za 11.000 diplom? Bodo sedaj kaj bolje delali? Dvomim, prej konta efekt

Merketinški produkt šol na plačilo. Prvi letnik ti nekako spregledajo skozi prste, plačal si 2500EUR na leto.... V kolikor bi plačal samo za eno leto in nebi uspešno končal programa, šola reskira, da ne bo pokasirala še najmanj 5000EUR . Tako, da ni težko prit v drugi letnik visoke šole. Pol pa je bolj odvisno od znanja in volje posameznika ali boš končal šolo. Sam sem mnenja, da so programi v univerzah zastareli, glede na hitrost razvoja tehnologije. Tehnologija računalnikov je tako napredovala v zadnjih 60 letih. Mi pa uporabljamo programe še iz 60 tih let, oziroma za lažje razumet, softwer katerega uporabljamo danes, ni bistveno drugačen kot tisti iz 60tih let. Potreben je kvantni preskok v razmišljanju, v kolikor želimo sledit tehnologiji in se o njej kaj naučit. Naši veljaki so pa naredili prav nasprotno, za vse študente v Evropi so bistri umi sestavili Bolonjski program, kjer bodo študentje po končanem izobraževanju, vsi znali štet do 100. Več dobremu delavcu(sužnju) sklepajo da ni potrebno. Naj vam dam en primer, leta 2002 sem kupil ford Focus, kateri je imel zavorni sistem na zadnji osovini z diski. Leta 2006 sem kupil novejši model Focusa, kateri je imel na zadnji osovini bobne, to je iz dobe začetka avtomobilske industrije. Namesto napredka, nam zaradi dobička industrialcev, dajo staro tehnologijo. In nič drugače ni z šolskimi programi. Moje mnenje iz lastnih izkušenj.

Srečno tudi tebi Mike in hvala. Moja zgodba je zgodba od spodaj in čist običajna. Naveličala sem se tudi delat za druge za male pare in jim s svojim znanjem dvigovat rating. Pri vsem tem pa je pomembno, da si realen, pošten do sebe in do drugih. Zavedati bi se morali, da so samo želje premalo, potrebno je kaj narediti, ker se samo kalkulacije ne izidejo zmeraj.

Birgit hvala lepa, da si delila svojo izkušnjo, Hvala bogu, da se ti je vse odlično izšlo! Srečno

V penzijo še dolgo ne bom šla, ker bodo vmes še najmanj dvakrat podaljšali. Tebe Laščan je pa ena sama foušija in žlehnoba. Le glej da se ti ne vrne.

Ja super, da bomo tako izobraženi šli v penzijo :) Škodo delaš davkoplačevalcem.

Tudi jaz sem bila med tistimi, ki je zdaj dokončala študij. Pri meni je bila na začetku velika želja nadoknadit izobrazbo zaradi napredovanja v službi in seveda boljša plača. Potem pa je prišlo pomanjkanje časa, gradnja hiše, možev posel, majhni otroci. In tako nisem takrat dokončala, ker sem mogla udejanit druge cilje. In tako je več kot deset let minilo kot bi mignil. Študirala sem ob delu in ostala mi je še angleščina. Saj med osemdesetimi ni bilo angleščine na faxu, ampak samoupravljanje in obramba. Po skoraj 30 letih iz srednje tehnične šole sem se morala spravit k mizi in knjigi. Najprej uvajalno pred nekaj leti na vaškem tečaju, dve leti nazaj pa sem šla k novi profesorici na fax, da mi je dala literaturo na ključek. Ni bilo enostavno, stran po stran, ker si starejši pozabljaš, mož mi je kupil še bilobil, da bi si ja zapomnila. Fakulteta je tudi organizirala pripravo na izpit za nebolonjce. Ko so nas v začetku leta obvestili, sem jaz že preštudirala gradivo. In čez dva meseca šla na izpit in padla, potem še na enega in potem naredila. Mislila sem, da sem zmagala, tudi če ne bom diplomirala prav čas. Pol sem še zbolela in se po 14 dneh pozdravila. Po treh tednih sem začela pisati diplomo, bilo je konec maja, in junija, ko sem imela nekaj pripravljeno šla k mentorju. Vmes sem imela prigodo z dekanom, ker se mi nov nepoznan mentor ni nekaj dni javil na mail, sem mu pisala, pohvalila fakulteto, on me je pa nazaj nahrulil, da sem imela zadost časa da diplomiram, jaz pa njemu nazaj, da sem vmes udejanila druge zame tudi pomembne cilje. Naj povem, da sem temo že lani prijavila, katedra mi jo je spremenila, dodelila drugega mentorja, ampak ker nisem imela še angleščine, se s tem nisem posebej obremenjevala. Čez poletje sem pisala, študirala, zunaj sem imela raziskavo, čas je hitro tekel. No in v začetku decembra po nekaj prebedenih nočeh sem spisala do konca diplomo, ob korektnem sodelovanju mentorja in manj korektnem somentorju. Ja še to ''srečo'' sem imela,. da se nista zedinila glede dela vsebine diplomske naloge in ugotovila sem, da je profesura ponekje včasih odmaknjena od realnosti. Kljub tem težavam sem konec septembra diplomirala. Na to sem zelo ponosna. Veliko sem se tudi naučila pri tem. In seveda sem začela pravi čas. Zdaj moram rečt, da mi po dveh letih študija kar nekaj manjka.Čeprav sem mislila po angleščini, da čeprav dobim še kak izpit zraven in diplomiram po novem, zdaj vidim, da je to prepuščeno predvsem fakultetam in njihovim cenam in da potem še plačam cel letnik, sem zdaj čist srečna, da sem še prav čas zaključila in prav je tako.

Ana, Andrej, Alma in Alenka (zanimivo, da so vsa vaša imena na A ), hvala za vaš komentar. Niti nimam kaj dodati. Vsem skupaj pa hvala za konstruktivno debato in za vaša mnenja. Lep pozdrav!

Mike, jaz ti dam prav... Eni "študirajo"-ali bi bil boljši izraz žurirajo ;), drugi pa delajo, da si plačajo študij... Se zgodi, da se letnik ne "izide", ampak menim da pa je vsem, ki delajo s študenti jasno kdaj gre za nekoga, ki se trudi in kdaj za nekoga, ki se je zgolj vpisal na fax, a mu je ta, pogosto že v štartu, deveta " briga"...

Se strinjam, Alma! V resnici jaz vem, da sem imela tudi srečo, diplomo sem si zaslužila, sem trdo delala, ampak vem, da kakšen drug študent (recimo moja prijateljica na neki drugi fakulteti) pa ni uspel, četudi je delal ...

Saj jaz nisem nič rekla čez nikogar. Seveda ti verjamem, Ana. Mene ne zanima kdaj in na kakšen način je kdo opravil svoj študij. Pravzaprav ni nič slabši tudi, če ga sploh ni. Se izogibam, da bi si delala kakšne pretirane hitre zaključke o ljudeh. Se pa jezim, ker včasih tako izgleda, kot, da si svoje diplome ne zaslužim, ker sem diplomirala kasneje. Tudi jaz sem opravila vse kar je bilo treba, če ne več.