Tekme v alpskem smučanju se nadaljujejo. Sledila je ena največjih senzacij letošnjih iger in sicer v ženskem superveleslalomu.

22-letna Ester Ledecka, ki jo večina smučarskih navdušencev pozna iz deskanja je s štartno številko 26 šokirala vse nastopajoče in gledalce.

Lahko rečem, da je šokirala tudi sebe, saj kar nekaj časa v cilju ni vedela kaj se je zgodilo.

Ko so Vetihova, Weiratherjeva in Gutova že pozirale in proslavljale svoje medalje, je na cilj »priletela« Ledecka. Noro dobro!

Še bolje bi bilo, da bi kdaj tudi kakšna naša naredila takšno senzacijo. Se spomnite Katje Koren s številko 66 in še kakšno???

Misli, da naši tekmovalci niso pravi, da bi pripravili tako senzacijo. Velikokrat so bili na OI senzacionalni Američani, tokrat je bila Čehinja. Mogoče kdaj tudi kakšen naš športnik!

Maruša Ferk in Tina Robnik pa sta se izgubili v sivem povprečju.

Prišel je novi vrhunec, predvsem pričakovanj, za naše športnike.

Skoki na veliki napravi!

Naslov je šel v prave roke Poljaku Stochu!

Naši?  Pričakovanja, glede na dosedanjo sezono, niso bila velika. Vseeno pa smo upali na kakšno našo senzacijo.

No ne skrbite, do naše senzacije ni prišlo.

Še najboljši, po pričakovanju, je bil Peter Prevc na 10. mestu. Če bi drugi skok skočil mnogo bolje, bi lahko bil v boju za zelo visoko uvrstitev, mogoče celo za medaljo.

Damjan in Bartol sta zasedla 16. in 17.mesto, Semenič ap je bil diskvalificiran. Le kako se to lahko zgodi na najpomembnejši tekmi sezone???

Ta dan so bili zopet na delu naši hokejisti. Odlično so igrali proti Slovakom in jih po kazenskih strelih tudi premagali. Še en vrhunski rezultat! 

Bravo risi, vi ste naš ponos!

Štafeta 4 x 5 kilometrov v smučarskem teku za ženske je prinesla zmago »astmatičarkam«. Naše so se zelo dobro borile, predvsem Anamarija Lampič je izstopala, kar pa je bilo premalo za kaj več kot še vedno solidno 8 mesto, med 14-timi reprezentancami.

V nordijski kombinaciji imamo dva predstavnika, vendar ne vem, če je smiselno kaj razglabljati o tem?

Jelenko je že prekaljen maček, ampak še vedno zelo mlad. Vseeno sem od njega pričakoval več. Vsaj borbo med prvo 15-terico. Vid Vrhovnik pa je šele dobro dopolnil svojih 18 let in glede na to, da ni kaj dosti zaostal za Jelenkom, je mogoče le naša svetla prihodnost nordijske kombinacije.

Sledila je tekma hokejistov za preboj v četrtfinale, kjer nas bi v primeru zmage, spet čakali Rusi.

Tekmo sem spremljal površno ampak videlo se je, da so se naši borili, da so bili boljši nasprotnik od Norvežanov, pred katerimi imamo kar nekakšen kompleks.

Na žalost nam je zmanjkalo kanček sreče in smo izgubili.

Risom ni kaj zameriti na tem hokejskem turnirju, saj so konec koncev premagali dve hokejski velesili!

Zameriti pa gre mladem hokejistu Žigi Jegliču, ki je naše fante po lastni neumnosti pustil na cedilu!

Po vsem tem, ko se toliko govori o dopingu, ko imajo rusi težave z dopingom, pa se najde naš Žiga, ki pozabi prijaviti astmatični vpihovalnik, ki ga Norvežani zelo dobro poznajo in potem pade na dopingu.

Za to je odgovoren le ON, nihče drug.

Je pa škoda, da bo zaradi te neumne napake najbrž izgubil službo v klubu kjer igra.

Ženski smuk ni postregel z nekim velikim presenečenjem, vsaj ne na prvem in na tretjem mestu.

Naša edina, ki tekmuje v smuku, kar je zelo žalostno, saj imamo olimpijsko šampionko iz Sočija 2014, Maruša Ferk se je solidno odrezala, tako, da ji ni kaj zameriti. Konec koncev je naša najboljša smučarka v Pjongčangu, če štejejo vse discipline, po drugi strani pa najbolj zasmehovana in blatena!

Mešana štafeta v biatlonu je velikokrat možnost za kakšno presenečenje. No pri nas ne, saj sta že Erženova in Pojetova položili svojo orožje. Klemen Bauer je bil vrhunski in resnično škoda, da ne pokaže tega v posamični konkurenci.

Jakov je bil malce slabši in mogoče bi bilo bolje, da bi se naša moška predstavnika raje osredotočila na moško štafeto, kjer je le kanec več možnosti za dober rezultat.

Pričakovali smo veliko, pričakovali smo največ. Govorim seveda o našem simpatičnem brkotu in sedaj bradonji, pohorskih šunkah, kot sam rad reče, Filipu Flisarju.

Sem sicer Ljubljančan, ampak ta Pohorc mi je res zelo simpatičen.

Je duhovit in samozavesten, kar manjka mnogim našim športnikom.

Ko mu ne gre, ga to ne vrže v depresijo, ampak rine naprej.

Na žalost so se njegove in naše olimpijske sanje končale v polfinalu. Na žalost ni šlo, je pa najavil, da mogoče zopet poskuša čez štiri leta, ko bo dopolnil dobrih 34 let. Ni preveč in upam, da ga bomo čez 4 leta zopet gledali in držali pesti, da okrona svojo vrhunsko kariero z olimpijsko medaljo.

OI v Pjongčangu se počasi zaključujejo. Ali bomo res dobili samo eno medaljo?

Upam, da ne.

O tem pa v še zadnjem nadaljevanju moje KAVČ ANALIZE!

Se nadaljuje….