Do kosti prepihan
siromak ljubezni,
odvisnež stari,
ki nikoli se ne trezni,
tava po brezpotju
tega časa,
zalitega spomina
kapljic s Krasa,
vsako jutro se zbudi
nekje drugje,
kdo ve,
kako so tja
prinesle ga noge,
je kdo pripeljal,
dobroto mu zlorabil,
ko se je končala
tam ga je pozabil,
a siromak