Ob poplavi informacij tako tiskanih kot internetnih medijev in seveda raznih televizijskih in radijskih medijev se vsak dan sprašujem :

«KOMU VERJETI«?

 

Vrsto let, iz dneva v dan, na dan prihajajo novice o tem in onem. Ena stran pove eno plat zgodbe, druga stran pove spet  drugo plat zgodbe. Na nas bralcih in na gledalcih pa je, da se postavimo na eno stran, po navadi najbolj verjetne in resnične plati zgodbe.

 

Kako pa naj se mi, preprosti ljudje sploh odločimo, kaj je tista prava resnica oziroma katera stran zgodbe se  je še najbolj približala dejanskemu stanju?

 

O tem se sprašujem že dolgo časa in najbrž preveč pričakujem, da bi enkrat le prišel stvari do dna.

 

V Sloveniji imamo veliko medijev, kar je za majhno državo izpod Alp zanimivo. Imamo kar nekaj televizijskih postaj kot so: RTV Slovenija s tremi kanali, A kanal, POP TV, Planet TV. To so mediji, ki nam posredujejo tudi novice. Sedaj, v bližnji prihodnosti pa se bo slovenskem televizijskem prostoru  pridružil še tako imenovan »deni medij«, ki pa obljublja popoln preobrat v medijskem prostoru in sicer, da bo pokazal drug pogled na stvari, ki se dogajajo tako v Sloveniji, kot v svetu, kot ga predstavljajo mediji, ki so že nekaj let v Slovenskem prostoru. Včeraj je Godler v svojem šovu na zelo humoren način prikazal kaj naj bi to pomenilo.

 

Pa ne bom pisal o tem, ker se mi ne zdi to pomembno.

 

Prav tako imamo kar veliko tiskanih in internetnih medijev, ki vsak po svoje predstavljajo »RESNICO«.

 

Lahko rečem, da vsak po svoje »NAKLADA« in da prava resnica, tista objektivna resnica, težko pride na plan.  Imam občutek in občutek me ne moti ter konec koncev se to vidi iz vesolja, da vsak vleče na svojo stran in poroča v sladu s pričakovanji svojih zvestih bralcev.

 

Seveda se pojavljajo razlike tudi v politiki in v gospodarstvu. Eni politiki govorijo »svojo resnico«, drugi politiki pa »svojo resnico«.

 

Komu verjeti? Kdo je zaupanja vreden politik se spet sprašujem?

 

Za volivce  »levih strank« so verodostojni njihovi politiki, za volivce »desnih strank«, pa njihovi politiki.  Potem pa smo tu nekje tudi ostali, ki pa verjamemo ali pa ne verjamemo nobenemu.

 

Po tem so tu gospodarstveniki majhnih ali velikih podjetij. Komu verjeti, da gre »firmi« dobro ali da gre »firmi« slabo?

 

Vodilni v teh podjetjih nam »prodajajo« eno resnico, delavci, nadzorniki in na koncu tudi represivni organi nam »prodajajo« drugo resnico. Komu verjeti?

 

Ko gre določen direktor ali predsednik upravnega odbora neke »firme« pred sodišče in je obsojen na prvi stopnji, nam da sodišče eno zgodbo, odvetnik pa drugo zgodbo. Na drugi stopnji se spet ponovi zadeva. Potem pride Vrhovno sodišče, ki lahko potrdi zgodbo tožilca ali pa da sedaj prav odvetnikom. Na koncu se lahko zgodi, da pa potem Ustavno sodišče odloči kaj in kako. Pa se potem na koncu spet mi ljudje sprašujemo: »Komu verjeti«? Kaj je sedaj »sveta resnica«?

 

V filmih na Sodiščih vedno govorijo zelo poznane besede »Beyond a reasonable doubt« ali po slovensko »preko razumnega dvoma«.

 

Kakšen pa je ta razumen dvom pri nas? Ne vem, nimam pojma.

 

No ta zapis je bil predvsem mišljen oziroma »sprovociran« z nekajdnevnimi novicami o razrešenem DOUBT-ju in novicami o  ONKOLOŠKEM INŠITUTU oziroma o najbolj poznanem slovenskem  kirurgu Eriku BRECELJU.

 

In spet se sprašujemo :«KOMU VERJETI«? na koga se lahko zanesemo?

 

Razrešeno vodstvo DOUTB-ja govori eno, država govori drugo. Na katero stran se lahko postavimo mi, bralci in gledalci, oziroma »navadni ljudje«, ki dobivamo informacije in to zelo prepričljive informacije iz ene in iz druge strani.

 

Komu naj verjamemo? Ali verjamemo, da je razrešeno vodstvo DOUTB-ja res korektno in da dobro opravljajo svoje delo  ali naj verjamemo Vladi RS, ki govori, da vodstvo slabo opravlja svoje delo, oziroma, da naj bi bilo delo DOUTB-ja dobro opravljeno, da pa jih motijo visoke plače. Ali so sedaj te visoke plače največji problem DOUTB-ja in naj bi bili ti ljudje manj verodostojni in da jim ni za verjeti, ker imajo take plače?

 

Ali naj verjamemo, da podjetje Sava dela pošteno in da je z njihovim poslovanjem vse OK ali naj verjamemo bivšemu vodstvu, da gre v tem primeru še za eno v nizu slovenskih LOPOVŠČIN?

 

Komu verjeti?

 

Potem spet beremo o »dvoboju« doktorja Erika Breclja in vodstva Onkološkega inštituta v Ljubljani na čelu z dr. Remškarjem.

 

Komu sedaj verjeti? Ali človeku velikega srca in brez dlake na jeziku dr. Breclju ali dr. Remškarju, ki že vrsto let  sedi na svojem »stolčku« in ne naredi NIČ, da bi se stvari na Onkološkem inštitutu uredilo?

 

Komu verjeti?

 

Resnica in laž sta stalnica v našem slovenskem prostoru in vsak se pač po svoji VESTI odloči komu in kaj bo verjel.

 

Na koncu se tudi na resničnostnem šovu KMETIJA sprašujemo ali verjeti Fakiju, Francu, Brunu, Maruši na eni strani ali vseh ostalih na drugi strani. Oni so vseskozi pod kamerami in na podlagi tega se lahko odločamo kaj verjeti (seveda kar nam prikaže TV).

 

Potem se sprašujemo tudi v športu. Ali verjeti ZAHOTU ali verjeti VUKU, kaj se je tistega dne dogajalo v VIP prostoru NK Zavrč?

 

Komu verjeti v različnih zgodbah moški-ženska, ki se pišejo v različnih medijih? Moški pove eno plat zgodbe, ženska spet svojo plat zgodbe.

 

Komu verjeti?

 

PUTINU ali OBAMI.

Komu verjeti?

Potem PEČEČNIK pove svojo plat zgodbe,  POŽAR spet svojo plat zgodbe.

 

In ljudje smo spet zmedeni : »KOMU VERJETI«?

 

Jaz bom rekel tako. Najbolj verjamem SAMEMU SEBI. Potem svojim bližnjim, dokler jih ne dobim na laži. Glede ostalih zadev pa verjamem tistemu kar sam, z lastnimi očmi vidim, vse ostale stvari pa so stvar moje vzgoje in prepričanja, da se odločim na katero stran resnice se postavim oziroma katera je po mojem mnenju »TAPRAVA«.

 

Na koncu pa se najbrž tudi sprašujete ali verjeti MENI in moji plati zgodbe mene in moje bivše žene, ali pa verjeti NJEJ, čeprav niste imeli možnosti dobiti njene plati zgodbe. Tako je pač to.

VERJETI ali MI NE VERJETI! To je sedaj vprašanje.........

Vsaka podobnost z resničnimi osebami in institucijami je nenamerna in je zgolj slučajna.