Še en zapis z Aprila 2011.
Star sem bil 43 let in sem bil tik pred odločitvijo, no odločitev je že nekaj let zorela v meni, da zapustim svojo takratno soprogo.
Razmišljal sem, kaj me potem čaka pri teh letih? Kaj mi je storiti? Kaj človek stori? Kaj če človek ugotovi, da je mogoče zašel, da se je mogoče napačno odločil, da je zgrešil, da enostavno TO NI TO?
Kaj pa sedaj? Preživel si že recimo najmanj polovico svojega življenja. Pred sabo imaš še najmanj 20 let ali 30 let, dokaj kvalitetnega življenja. Aktivnega življenja, lahko rečemo tudi seksualno-aktivnega življenja. Kaj storiti v taki situaciji? Ali se prepustiti toku življenja, življenja v katerem nisi SREČEN, nisi ZADOVOLJEN (v obeh naglasih). Nisi to kar si nekoč bil. Nimaš več nobenih CILJEV, vsaj ne skupaj s partnerjem.
Ali je nabolje obrniti ploščo, nekaj spremeniti, poiskati sorodno dušo? Enostavno poiskati SREČO, da boš lahko srečen vsaj še tistih 20 let dokaj kvalitetnega življenja.
Prepričan sem, da je za vsakega človeka na svetu nekdo, ki je njegova sorodna duša. Lahko je ta človek nekje na drugem koncu sveta, mogoče na isti celini, mogoče v isti državi, mogoče pa je celo v njegovi neposredni bližini, na dosegu roke.
Seveda pa ni vse odvisno od tebe. Odvisno je tudi od tvoje sorodne duše, ki bo po vsej verjetnosti tudi sama začutila tebe, da si ti njena sorodna duša.
Ogromno število ljudi, ki so po 20 ali celo 30 letih življenja naposled le ugotovili, da TO PA NI TO, da enostavno njihov partner ni tisti tapravi, da ni tista njegova sorodna duša. Nekateri so potem le našli svojo sorodno dušo, mogoče ne v prvem poskusu. Mogoče v drugem, tretjem ali celo v desetem poskusu. Lahko pa da nikoli.
In tako, kot smo brali v PRAVLJICAH o princih in princesah, SO ŽIVELI SREČNO DO KONCA SVOJIH DNI.
Piše se leto 2014. Ja našel sem sorodno dušo. In sedaj vem, zakaj sem trpel toliko let zakona.Vsaka stvar se zgodi z nekim namenom in vem, da se je tudi meni.
Bilo je vredno potrpeti in čakati na mojo sorodno dušo s katero upam, da bom živel do konca svojih dni, pa za to ne rabim prstana :)
Komentarji (12)
Nov 16, 2014
0
Mike, še kako se strinjam, imeti rad sebe; tudi sebe. Saj je prva zapoved to: imeti rad!
Nov 16, 2014
1
Če, Ona dovoli, da mu možgani krne, je kiks že v fundamentu in je namen duše s'la, oz. želja po rasplodu, ki združuje al' pa temu preprosto recimo kot med ljudstvom velja, ko se med poliže... to je daleč od duše, ki je sorodna in je za večno, ki se je nikoli ne raz_očara! ;) https://www.youtube.com/watch?v=mQZ5Qbna0fk
Nov 16, 2014
1
Ana. Mogoče bo izgledalo SEBIČNO, ampak, ob odhodu od žene sem ji dejal :"DO SEDAJ SEM ŽIVEL ZA TEBE, HČERKO IN ZA DRUGE. SEDAJ PA ZAČNEM ŽIVETI ŠE ZASE". Kaj to sicer pomeni? Ne pomeni, da živim samo zase (moja bivša žena mi je večkrat rekla, da sem samooskrbovalni sistem in da ne rabim nikogar). Živim najprej ZASE, potem za HČERO, potem za MOJO ZDAJŠNJO PARTNERKO, potem pa, če še kaj ostane, pa še za druge :). Dolgo sem potreboval, da sem spoznal, da najprej moraš imeti RAD SEBE, potem pa imaš lahko rad še OSTALE. Se trudim! :)
Nov 16, 2014
1
Mike, hvala! O, zelo razumem. Človek samo eno pot zares pozna, tako jaz svojo (pa še to ne popolnoma, ker je vseeno veliko neznank) in ti svojo (pa še vseeno morda ostajajo če-biji) ... Veš kaj vem - po 31 letih zakona? Da mnogokrat delamo butaste stvari - ker smo nezreli, ker smo ranjeni, ker nas je strah, ker ne upamo biti odkriti ... Kasneje - čez leta - upamo biti vse bolj pristni. Tako na nek način postajamo bolj to, kar res smo ... in če dva moreta sprejemati to različnost drug drugega, potem je sorodno vsaj to :) Zase vem, da po mnogih preizkušnjah v najinem zakonu vem, da moj mož ni hudobem, čeprav se mi kdaj zdi ;) Vem, da ima v sebi ideale, čeprav jih kdaj nisem videla. Na nek način ga imam lahko vse raje, vse globlje sva zlezla drug drugemu v srce ... Dajana :)
Nov 16, 2014
0
Ana :)
Nov 16, 2014
1
Ana hvala za komentar. Veš takrat, ko sem spoznal svojo bivšo ženo sem bil še zelo mlad. Nisem je dobro poznal oziroma sem jo bolje spoznal šele kasneje v zakonu, ko je bilo že prepozno. Saj sem se trudil, zelo, tudi ona. Nekako je šlo, počasi na bolje, pa na slabše, pa spet na bolje. Ampak po nekaj letih zakona sem spoznal, da ona pač ni moja sorodna duša in da nimava veliko skupnega, razen najine zlate deklice. Ko pa je hči odrasla, pa je nastal še večji razdor in enostavno ni šlo več naprej. Tudi tebi vse dobro in lep pozdrav :)
Nov 15, 2014
0
Mike, se ti ne zdi, da si verjetno tudi tedaj (prvič) verjel, da imaš za ženo sorodno dušo? Jaz recimo sem verjela ... ampak včasih sva na dveh bregovih in komaj kaj sorodnosti vidim :) In hkrati začutim večkrat kakšnega človek močno sorodnega! Tako da mislim, da je hudo, če zaradi vseh vrst motečih stvari pozabimo na to, kar nas v resnici najbolj globoko povezuje ... V vsakem primeru moramo zoreti. Tudi oba kot par. Želim ti vse dobro!
Nov 14, 2014
0
Zlobni, nimam pojma ;) kolikor bo dano, oziroma upam, da bo trajalo. Seveda pa ni vse odvisno od mene. Lahko še mesec, dva, leto, dve ali 10 ali 20 let ali pa za vedno ;)
Nov 14, 2014
0
Za koliko časa, let, prisegaš pa zdaj M. 1968 :?
Nov 13, 2014
0
Tudi moja zgodba je dokaj podobna. Imela sem še kakšno leto več kot ti, ko sem se odločila za drugačno življenje. Začela sem razmišljati, da imam pravzaprav samo eno življenje in popravnega izpita nimam in da nihče nima pravice odločati o mojem življenju. Toda nekje v preteklosti sem izgubila 20 let, najlepših let življenja. Želim ti veliko sreče v novem življenju in kot pravi Marija, naj traja in traja.
Nov 13, 2014
0
Marija najlepša hvala za lepe želje :)