Lahko bi zapis pričel z »božjo besedo: »Kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo« je dejal Jezus (Jn 8. 1-11), ko naj bi možje hoteli kamenjati prešuštnico.

 

Ta misel oziroma Jezusov citat se mi je utrnil, ko že nekaj tednov spremljamo »Sago« o samododelovanju pripravljenosti na Ljubljanski Univerzi v Ljubljani.

 

Pa ne bom se zopet ponavljal z že najmanj 100x zapisanimi dejstvi, ki so zadnjih 14 dni preplavili vsaj javna občila, tako tiskani kot digitalni mediji.

 

Nedvomno je, da je šlo v teh primerih za lumparijo, ki ji ni para.

 

Nedvomno je, da tudi noben človek na tem planetu ni brezmadežen. Vsak posameznik je v svojem kratkem ali daljšem življenju zagotovo ušpičil kakšno lumparijo.

 

Vernikom je ponavadi dovolj, da ob nedeljah odidejo k spovedi, kjer jim župnik za njihove lumparije naloži nekaj Zdravih Marij in nekaj Oče Našev, pa je zadeva urejena.

 

Ta misel oziroma Jezusov izrek se mi je utrnil, ko spremljam to sago in komentarje po svetovnem spletu.

 

Za nas navadne državljane so ti dogodki sramotni in zagotovo zaslužijo zgražanje vsakega od nas in lahko si privoščim metanje kamnov v hrbet finančnega ministra, čeprav nihče od nas ni brez greha.

 

Ta izrek bi lahko uporabili v primeru, da bi se oba ministra, ki sta prejemala ta dodatek, čeprav se v javnosti največkrat omenja finančni minister, ne pa tudi šolska ministrica, ki se je najbrž v njeno zadovoljstvo kar malo izgubila v vsej tej evforiji in napadih na Mramorja, iskreno pokesala. Toffsy bi jima moral ponuditi pojočo travico in če bi travica ob njunem kesanju zaigrala, bi jima bilo na pol odpuščeno.

 

Prvi finančnik Evrope se na začetku sploh ni pokesal in je vztrajno zavračal krivdo ter se izmikal z različnimi izgovori, kot so, da ni vedel, da je kaj narobe itd.

Izjavljal je celo, da je naredil nekakšen obvoz, da je lahko nagradil zaslužne sodelavce, profesorje in ostale sodelavce  in je s tem zavestno kršil Zakone in to se mu je zdelo fino, češ dobro mi je uspevalo. Seveda mu je to uspevalo  vse od leta 2008 do danes, ko je Inšpektorat ugotovil nepravilnosti.

 

Kamni v njegov hrbet so leteli še v večjem številu in utrujen od vseh udarcev je v ponedeljek podal odstopno izjavo.

 

Seveda v tem primeru ni šlo za NEPREKLICEN ODSTOP, kar tudi kaže na to, da z ODSTOPOM ni mislil resno.

 

V vsej tej zgodbi pa se je ga. šolska ministrica, ne po lastni krivdi, kar nekam izgubila. Če je Mramor kraljeval po vseh naslovnicah medijev, pa je Makovec Brenčičeva izvisela.

 

In če se je Mramor konec koncev opravičil za svoja dejanja, za katera sem prepričan, da še vedno misli, da je ravnal prav in Toffsyjeva pojoča travica zagotovo ne bi zaigrala, pa šolska ministrica ni premogla poguma, da bi priznala napako in bognedaj, da bi, vsaj za javnost, podala odstop, ki pa ga prvi minister zagotovo ne bi sprejel.

 

Kaj se v prihodnosti piše tej naši »brezmadežni« Vladi?  Ali bo kaj kmalu nastopila še kakšna afera in s tem dala v pozabo afero PRIPRAVLJENOST?

 

No danes že lahko beremo, da imajo na MJU kleptomana, ki zaseda celo položaj državnega sekretarja. Menda minister že predlaga njegovo razrešitev.

 

Bo pač neko žrtveno jagnje, da se pozabijo zadeve preteklih tednov in da bo vlada in njegovi ministri lahko vpili: »Poglejte, kako smo pošteni, moralni in naša etika je na najvišji možni ravni, saj smo ravnokar vrgli nepoštenega državnega sekretarja«.

 

Sedajle se spomnim, ko je bilo nekaj časa veliko govora o KORPUPCIJI in vsi so trobili v rog, da je potrebno pričeti govoriti o KORPUCIJI že v vrtcu, mali šoli in v šoli.

 

Zakaj?

 

Zato, da se že majhni otročki naučijo poštenosti in da bodo kasneje v življenju znali vedeti kaj je prav in kaj ne.

 

Ko pogledamo sedaj, te zadnje dogodke, pa se lahko vprašamo, kakšen zgled bodo imeli ti otročički. Ker je medijski prostor na spletu zelo prisoten, lahko tudi naši malčki marsikaj preberejo in ko vidijo kaj počnejo naši najvišji predstavniki države, ki bi morali biti  njihov ideal oziroma vzor , se sprašujem kaj se bo v njihove možgančke vsidralo.

 

Njihova etika in morala, ki so jim, vsaj večini, privzgojili starši bo na veliki preizkušnji.

 

Bodo vedeli kaj je prav in kaj je narobe ali pa bodo, če bodo storili kakšno nemoralno, neetično in nezakonito dejanje in bodo to opravičevali s tem, da se tako obnašajo tudi najvišje moralne avtoritete v državi (ki naj bi to bile) ?

 

Seveda pa se lahko na koncu vprašamo kakšen vzgled so ti politični veljaki in avtoritete svojim otrokom in svojim najbližjim.