Turoben dan. Sivina, ki se razprostira prek obzorja, me navdaja z nekakšno mehko otožnostjo. Tiste vrste, ki ne obteži duha, pač pa prikliče nasmešek na obraz. Drobcen, z malce grenkim priokusom, a vendarle je nasmešek.
Sprehodim se mimo polic, ki se šibijo pod težo knjig, pogladim jih s konicami