Veter tiho pojemed grobovi,misel žalostnase utrne,dotakne se neba.Duša tiho joče,obraz je brezizrazen,pogleduprt v tla.Življenje,eno samo,prekleto,zaničevano,zame pa takoneprecenljivo,potrebno,nenadomestljivo.Ugasnil si življenje,ugasnil si mi sonce,v grozi tipampred seboj,od žalosti vsa slepa.Pr