Ko to pišem, je večer drugega dne. Ona spi. Jaz na terasi, tišina je neznosna, nisem vajena, pijem pivo. Občutki tesnobe, ki sem jih tako vajena, ki me jebejo že toliko časa..., ki se zadnje mesece krepijo, medtem ko pozabljam na lanski padec in vstajenje, se tukaj duplirajo. In postalo mi je jasno